Predstavljamo

KZ SELNICA OB DRAVI Z LASTNO PROIZVODNJO JABOLK

E-pošta Natisni
Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi leži v Dravski dolini. Njene korenine segajo v daljna štirideseta leta prejšnjega stoletja. Skozi zgodovino je zadruga imela pomembno razvojno vlogo in jo ima tudi danes, kar je posebej prepoznavno v hribovskih območjih. Veliko je prispevala h graditvi infrastrukture na podeželju, k pospeševanju turizma na kmetijah in k izobraževanju svojih članov. Danes ima v svoji posesti kmetijska zemljišča, kjer pridelujejo kakovostna jabolka, pred nekaj leti pa so začeli s proizvodnjo vrtnin in nekaterih poljščin. Je ena redkih zadrug, ki ima svojo lastno proizvodnjo, zato je uspešnost poslovanja v veliki meri odvisna od danih vremenskih razmer, potrebnih za dober pridelek. Poleg lastne pridelave odkupuje kmetijske proizvode ter oskrbuje kmete in druge kupce z raznim trgovskim blagom. Zadruga je v lanskem letu povečala odkup živine, mleka in imela večji pridelek jabolk.
 
Janko Stojkovič poslovanje zadruge ocenjuje: »Zadruga je poslovno leto zaključila uspešno, ustvarila je 2,5 milijona evrov prihodkov. Združuje 78 članov in 13 zaposlenih. Lani je zadruga uspešno zaključila investicijo v sončno elektrarno, ki je postavljena na strehi zadružne hladilnice. Investicija v vrednosti 260.000 evrov naj bi se povrnila v sedmih letih in dolgoročno prispevala k razvoju zadruge. Zadruga vsako leto načrtno obnavlja sadovnjake in jih opremlja s protitočnimi mrežami.« Janko Stojkovič, ki je že 12 let direktor zadruge in eden od ključnih nosilcev nakupa deleža v Ljubljanskih mlekarnah, je zelo dejaven tudi v svoji občini, zasebno pa je velik ljubitelj kulture, saj že več kot 30 let sodeluje v Kulturnem društvu Pavza kot pevec in amaterski igralec.
 
Stanislav Kraner, ki je na občnem zboru konec marca ponovno dobil zaupanje članov za naslednje štiriletno vodenje zadruge kot predsednik zadruge, o načrtih za prihodnje pravi: »V prihodnje nameravamo povečati prihodek, posodobiti kmetijsko pridelavo, povečati kakovost kmetijskih pridelkov in poiskati nove prodajne možnosti ter širiti prodajne artikle. Vse to bomo s pomočjo že pridobljenih javnih sredstev tudi izvedli.«
 
Fotografije arhiv KZ Selnica ob Dravi A. J.
 

KMETIJA DUŠANA PINTARJA OHRANJA TRADICIJO

E-pošta Natisni
Na Gorenjskem kmetje pridelujejo kakovostne proizvode, ki jih tržijo preko svojih zadrug ter klavnice in mlekarne, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka. Ena takih kmetij je kmetija Dušana Pintarja, na kateri kmetujejo že več sto let več generacij. Na kmetiji se ukvarjajo s pridelavo mleka, mesa in gozdnih proizvodov. Dušan Pintar je že drugi mandat podpredsednik škofjeloške zadruge, aktiven v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije vse od njene ustanovitve, popoldne pa svoj prosti čas namenja obnavljanju starodobnih vozil in potovanjem. Prizadeva si za čim boljše sodelovanje kmetov z zadrugo in potrošniki. »Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je stanovska organizacija kmetov, ki mora delati v korist kmetov in skrbeti za dobro sodelovanje z vsemi kmetijskimi in nekmetijskimi organizacijami. Zbornica bi morala poskrbeti za gospodarske možnosti, ki bodo kmetom omogočile čim boljše gospodarjenje na svojih kmetijah,« pa meni o zbornici, katere član je.
A. J.
 

TRADICIJA REJE PIŠČANCEV PERUTNINARSKE ZADRUGE PTUJ

E-pošta Natisni
Perutninarska zadruga Ptuj z.o.o. je specializirana zadruga za rejo in organizacijo reje brojlerskih piščancev. Na področju severovzhodne Slovenije že 45 let organizira proizvodnjo; nekdaj kot Tok-kooperacija, od leta 1992 pa kot samostojno ustanovljena zadruga. Proizvodnja se odvija pri 171 članih in dveh lastnih farmah.
 
Perutninarska zadruga Ptuj ima sedež v Spodnji Hajdini na Ptuju. Glavna dejavnost zadruge je organizacija proizvodnje brojlerskih piščancev, ki zajema od svetovanja pri tehničnih rešitvah proizvodnega procesa, priprave projektne dokumentacije novogradenj, nabave energentov in repromateriala, finančnega servisiranja proizvodnje do dolgoročnega financiranja proizvodnje opreme in adaptacij starejših objektov.

 

Več ...
 

Več kot 50 let tradicije pridelave jabolk

E-pošta Natisni
Kmetijsko-gozdarska zadruga Sava, z.o.o., Lesce, deluje od leta 1964 in danes vključuje 118 članov. Zadruga zajema področje od Rateč do Radovljice, manjši del pa tudi Naklo, Duplje in Zavrh.
Osnovna dejavnost zadruge je prireja mleka na dveh posestvih v Poljčah in na Bledu. Pred sedmimi leti so v Poljčah odprli zbirni center surovega mleka, za prodajo mleka iz lastnih posestev ter odkupljeno mleko pridelovalcev. Zadruga v sadovnjaku Resje prideluje jabolka, v manjši meri pa tudi hruške, slive in orehe. Iz lastnih jabolk, pridelanih na naravi prijazen način, izdelujejo jabolčni sok in kis.
 
Fotografija: Sadovnjak Resje (arhiv Tatjana Zupan) 
 
Več ...
 

Rez sadnega drevja

E-pošta Natisni
Pomlad se nezadržno bliža in narava se prebuja. Kmalu bo na vrtu preveč dela, da bi ga sproti postorili. Eno od najpomembnejših del v sadnem vrtu je rez sadnega drevja, ki jo moramo opraviti ob pravem času. Z rezjo drevo oblikujemo in vzpostavimo ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Vsaka sadna vrsta ima pri rezi svoje značilnosti in zakonitosti.
 
Najprimernejši čas za rez pečkarjev je v času mirovanja, takoj ko popusti hud mraz in ni nevarnosti poškodb zaradi mraza. Drevesa, ki rastejo slabše in imajo manjše število enoletnih izrastkov, režemo prej, da spodbudimo rast, tista pa, ki imajo veliko število lanskoletnih poganjkov in močno rastejo, pa režemo pozneje.
Drevo, ki ga želimo obrezati, si najprej ogledamo. Zanima nas, kakšna je gojitvena oblika, ali je zdravo, kako raste in koliko ima rodnega nastavka. Z obrezovanjem ponavadi začnemo od zgoraj navzdol. Pazimo, da so zgornje veje krajše in šibkejše od spodnjih, tako da ima drevo obliko stožca. Najprej izrežemo predebele in odvečne veje. Ostale veje naj imajo obliko trikotnika. Izrežemo premočne enoletne poganjke, ki izraščajo navpično navzgor iz hrbtov vej, tiste, ki rastejo v notranjost krošnje in jo senčijo. Enoletnih poganjkov ne krajšamo, ker s tem povzročimo, da se krošnja zgosti in plodovi nimajo dovolj sonca. Izrežemo tudi star zverižen rodni les oziroma ga samo razredčimo. Mlade enoletne poganjke, ki smo jih pustili za obnovo rodnega lesa privežemo v vodoravno lego. Na koncu si drevo še enkrat ogledamo, popravimo, če je še kaj potrebno, in poberemo porezane veje iz krošnje.
Svetuje Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje KGZ Sava Lesce
 
Fotografija: arhiv Tatjana Zupan
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij