Predstavljamo

90 LET VINSKE KLETI KRŠKO

E-pošta Natisni

Organizirano vinogradništvo in kletarstvo sta se na Dolenjskem začeli z ustanovitvijo Vinarske zadruge v Kostanjevici na Krki ob koncu leta 1928. Gospodarske razmere in zaradi trsne uši propadli vinogradi so narekovali združevanje proizvajalcev v specializirano zadrugo, ki bo pospeševala obnovo in delovala na področju prodaje in promocije dolenjskih vin, predvsem že uveljavljenega avtohtonega vina cviček. Vinska klet Kostanjevica je bila leta 1952 pripojena h Kmetijski zadrugi Kostanjevica na Krki, v letu 1965 pa se je združila s Kmetijsko zadrugo Krško.

Letos Vinska klet Krško praznuje visok jubilej – 90 let od prvih začetkov delovanja. Vinska klet Krško deluje v okviru Kmečke zadruge Krško, z. o. o., ki danes združuje 221 članov. Janez Živič, direktor zadruge, pravi: »Gradimo na tradiciji, večletnih izkušnjah, dobrem poznavanju dolenjskih značilnosti in sodobni tehnologiji, kar zagotavlja, da je Klet Krško danes opazna ponudnica visoko kakovostnih vin in hkrati vodilna proizvajalka najboljšega cvička PTP, ki je pravi vinski posebnež.« Dokaz za visoko kakovost vin so najžlahtnejša odličja na domačih in tujih ocenjevanjih vin.

V Vinski kleti Krško negujejo vina v grajskih kleteh v starem grajskem poslopju, kjer so nekdaj prebivali grofje Auerspergi. V 18. stoletju je bilo gospodarstvo Šrajbarskega turna oziroma gradu Leskovec pri Krškem na vrhuncu. Leta 1770 je bila zgrajena tudi še danes lepo ohranjena vinska klet, v kateri pa seveda takrat niso hranili le cvička, ampak različna, predvsem bela vina. Vinograde so imeli večinoma v bližnji okolici, bogat arhiv o tem pa hranijo v fondu Šrajbarski turn v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.

Več ...
 

70 LET ZADRUŽNIŠTVA NA KOROŠKEM IN 16 LET ZDRUŽENE KOROŠKE KMETIJSKO-GOZDARSKE ZADRUGE SLOVENJ GRADEC

E-pošta Natisni

Zadružništvo na Koroškem ima, tako kot drugod na Slovenskem, dolgo in bogato zgodovino in tradicijo. Skozi desetletja razvoja se je prilagajalo družbenim in ekonomskim razmeram ter dosegalo svoje vrhunce in padce. Čeprav štejemo leto 1948 kot leto začetka organiziranega kmetijskega zadružništva na Koroškem, segajo korenine povezovanja kmetov v organizirane oblike medsebojne pomoči kmetov daleč nazaj v 19. stoletje. Ohranjeni so dokumenti, ki dokazujejo, da je bila v Dravogradu ustanovljena prva hranilnica in posojilnica že leta 1888, v Šentilju pri Mislinji leta 1900, dve leti pozneje pa v Slovenj Gradcu. Kot odgovor naprednih kmetov na splošno gospodarsko krizo v obdobju pred drugo svetovno vojno, ki se je še posebej odražala v slabem ekonomskem položaju kmetov, so se kmetje začeli interesno povezovati v različne oblike zadrug. Tako je na območju Mežiške doline že pred drugo svetovno vojno nastala lesno-prodajna zadruga s sedežem v Prevaljah. V Mislinjski dolini je med obema svetovnima vojnama delovala živinorejska zadruga s sedežem v Slovenj Gradcu. Tudi v Dravogradu je delovalo več specializiranih zadrug: živinorejska, pašniška, bikorejska in lesna. Pozneje, ko je prišlo do organiziranja splošnih zadrug, so kmetje te sprejeli za svoje in so povezali male, razdrobljene zadruge, ki so bile ustanovljene domala v sleherni vasi. V tem obdobju so bili zgrajeni številni zadružni domovi, ki niso služili samo za potrebe zadružnikov, pač pa so se v njih odvijale tudi številne družabne in kulturne prireditve. Zadruge so bile takrat organizirane po načelih zadružništva, torej medsebojne pomoči združenih kmetov. Zadrugam je bilo zaupano celotno poslovanje z zasebnimi kmeti in so se tako ukvarjale z odkupom kmetijskih pridelkov, lesa, s prodajo reprodukcijskega materiala v kmetijstvu in sklepanjem pogodb o proizvodnem sodelovanju.

Več ...
 

70 LET KMETIJSKE ZADRUGE CELJE

E-pošta Natisni

Kmetijska zadruga Celje je nastala pred 70 leti, to je leta 1948, iz manjših okoliških zadrug. V dolgoletni zgodovini je zadruga uspešno krmarila skozi različne sisteme, kot so bili Hmezad, SOZD Merx. Po sprejetju Zakona o zadrugah leta 1992 pa se je zadruga preoblikovala in danes deluje pod imenom Kmetijska zadruga Celje, z.o.o.

 

Več ...
 

V PRIČAKOVANJU POMLADI S SEMENARNO LJUBLJANA

E-pošta Natisni

Marec nas že vabi na prosto in lotevamo se prvih vrtnih opravil, od sajenja drevja, prekopavanja gredic, gnojenja vrtne trate, še vedno pa seveda vzgajamo sadike na toplem.
Vrtne gredice med prekopavanjem založno pognojimo z organskim gnojilom Valentin Eko. Gredice gnojimo dva do tri tedne pred setvijo, zato si naredimo načrt, kdaj bomo na prosto opravili prve setve. Če so tla dovolj topla, na prosto sejemo bob, grah, pastinak in špinačo. Da nas ne bi presenetile nizke temperature, gredice pokrijemo z vrtno tkanino. Ob koncu meseca v dovolj ogreto zemljo lahko že sadimo čebulček in česen. Na toplem vzgajamo sadike paradižnika, paprike, cvetače, zelja, ohrovta in pora, v toplo gredo pa posejemo tudi solato berivko, korenček, redkvico in zeleno.
V lonce lahko že posadimo prve poleti in jeseni cvetoče čebulnice, na primer begonije, kane in kale. Lonce imamo v začetku na toplem, nato pa jih postopoma prestavljamo na prosto.
V sadnem vrtu za boljšo rodnost obrezujemo predvsem jablane in hruške. Ko ne zmrzuje več in so tudi tla dovolj ogreta, začnemo saditi drevje in grmičevje. Poleg novo posajenega pognojimo tudi staro drevje. Uporabimo mineralna gnojila z nizko vsebnostjo dušika ali organsko gnojilo Valentin Eko.
Če je sneg že skopnel, trato v vrtu pograbimo in zrahljamo, da prezračimo korenine, ter jo pognojimo z gnojilom za trato Valentin. Z dosejevanjem praznih mest v trati pa še kakšen dober mesec počakajmo.

MATKO – NOVA SORTA BOBA
Bob je ena od prvih vrtnin, ki jih lahko sejemo na prosto, pridelek pa nam bo dal že zgodaj, pred poletnimi sušami. Za gojenje je nezahteven. Ker spada med metuljnice, bogati tla z dušikom, primeren pa je tudi za zeleno gnojenje. Bob sejemo že v februarju in vse do aprila. Po setvenem koledarju sta prvi najboljši termin setve 21. in 22. februar, če to seveda dopuščajo vremenske razmere. Najbolje bo rasel v srednje težkih do težkih tleh, na sončnem delu gredice. Sadimo ga v jamice, 3–5 cm globoko, v vsako po 2–3 semena, ki naj bodo v vrsti med seboj oddaljene 20–25 cm. Razdalja med vrstami naj bo 40–50 cm. Dobri sosedje bobu so brokoli, blitva, grah, solata, krompir in fižol. Slabše bo rasel v družbi korenčka, redkvice in paradižnika. Pridelek boba navadno pobiramo konec junija. Matko je nova, avtohtona sorta boba Semenarne Ljubljana, ki je na voljo v pakiranju po 80 g.

SEMENARNA LJUBLJANA NA SPOMLADANSKIH SEJMIH

Gregorjev sejem v Novem mestu: 9. do 11. marec 2018
Sejem Flora v Celju: 17. in 18. marec 2018
Spomladanski sejem v Komendi: 23. do 25. marec 2018
Vrtni centri Kalia se bodo predstavili s prodajo aktualnih semen, poudarek pa bodo dali avtohtonim slovenskim sortam in letošnjim novitetam. Ponudili bodo izbor spomladanskih okrasnih čebulic, proizvode za vzgojo in oskrbo rastlin, pomladne aranžmaje, sadike vrtnin ter sadno in okrasno drevnino. V času sejmov bo na voljo tudi sejemski popust. Vabljeni!

Semenarna Ljubljana
www.semenarna.si

 

ŽIVAHNE PRAZNIČNE BARVE LONČNIC

E-pošta Natisni

Sobne lončnice nam krasijo dom vse leto. V decembru pa so nekatere še posebej priljubljene, saj poleg zelenja ponujajo tudi čudovite, praznične barve svojih cvetov in plodov. Božično zvezdo vsi poznamo in gotovo že stoji na izbrani polici. Kaj pa, če si letos omislimo še kaj novega?

Amarilis

Mogočen cvet amarilisa bo praznične dni dodatno polepšal, še posebej, če ga bomo vzgojili sami. Za sajenje izberemo humozno zračno prst, čebulico pa posadimo tako, da je kar polovica gleda ven. Lonček zato ne sme biti prevelik, najbolje je, če med čebulico in robom lončka ostaneta le kakšna dva centimetra prostora. Amarilis nato postavimo v temo in ga občasno zalivamo. Ko cvetno steblo požene 6 do 8 cm v višino, ga postopoma prestavljamo na svetlejše mesto, pri velikosti 10 cm pa rastlina potrebuje že veliko svetlobe. Rastlino med cvetenjem prestavimo v prostor s temperaturo 15 do 18 °C.

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij