Predstavljamo

Rez sadnega drevja

E-pošta Natisni
Pomlad se nezadržno bliža in narava se prebuja. Kmalu bo na vrtu preveč dela, da bi ga sproti postorili. Eno od najpomembnejših del v sadnem vrtu je rez sadnega drevja, ki jo moramo opraviti ob pravem času. Z rezjo drevo oblikujemo in vzpostavimo ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Vsaka sadna vrsta ima pri rezi svoje značilnosti in zakonitosti.
 
Najprimernejši čas za rez pečkarjev je v času mirovanja, takoj ko popusti hud mraz in ni nevarnosti poškodb zaradi mraza. Drevesa, ki rastejo slabše in imajo manjše število enoletnih izrastkov, režemo prej, da spodbudimo rast, tista pa, ki imajo veliko število lanskoletnih poganjkov in močno rastejo, pa režemo pozneje.
Drevo, ki ga želimo obrezati, si najprej ogledamo. Zanima nas, kakšna je gojitvena oblika, ali je zdravo, kako raste in koliko ima rodnega nastavka. Z obrezovanjem ponavadi začnemo od zgoraj navzdol. Pazimo, da so zgornje veje krajše in šibkejše od spodnjih, tako da ima drevo obliko stožca. Najprej izrežemo predebele in odvečne veje. Ostale veje naj imajo obliko trikotnika. Izrežemo premočne enoletne poganjke, ki izraščajo navpično navzgor iz hrbtov vej, tiste, ki rastejo v notranjost krošnje in jo senčijo. Enoletnih poganjkov ne krajšamo, ker s tem povzročimo, da se krošnja zgosti in plodovi nimajo dovolj sonca. Izrežemo tudi star zverižen rodni les oziroma ga samo razredčimo. Mlade enoletne poganjke, ki smo jih pustili za obnovo rodnega lesa privežemo v vodoravno lego. Na koncu si drevo še enkrat ogledamo, popravimo, če je še kaj potrebno, in poberemo porezane veje iz krošnje.
Svetuje Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje KGZ Sava Lesce
 
Fotografija: arhiv Tatjana Zupan
 

Mlekarska zadruga Ptuj največja odkupovalka mleka v Sloveniji

E-pošta Natisni
Mlekarska zadruga Ptuj letos praznuje 20 let delovanja. Danes je v zadrugi včlanjenih 478 proizvajalcev mleka, od katerih odkupi zadruga skoraj 36 milijonov litrov mleka. V povprečju član zadruge odda več kakor 74 tisoč litrov mleka ali osemkrat več kot v letih ustanovitve. Pred dvajsetimi leti je zadruga štela 2.450 članov in odkupila 18 milijonov litrov mleka. V strukturi predelanega mleka slovenskih mlekarn odkup mleka predstavlja dobrih deset odstotkov, kar zadrugo uvršča v sam vrh odjemalcev mleka v Sloveniji.
 
Osnovne dejavnosti Mlekarske zadruge Ptuj so organizacija odkupa mleka, obračun mleka, nakup opreme in hladilne tehnike za zbiralnice ter oskrba članov z reprodukcijskim in trgovskim blagom, kot so umetna gnojila, semena, zaščitna sredstva, krmila in drugo. Zadruga je lani kupila 2.100 ton umetnih gnojil in 3.500 ton krmil, 400 ton soje, semensko koruzo, semena trav, apnenec in zaščitna sredstva. Zadruga odkupljeno mleko večinoma prodaja v Ljubljanske mlekarne, približno 24 milijonov litrov, 18 % mleka proda v Pomurske mlekarne, lani junija pa je začela mleko prodajati tudi v Italijo, kamor ga odpelje 13 % ali 4,5 milijona litrov.
 
Več ...
 

Več kot 100 let zadružništva v Ribnici

E-pošta Natisni

Kmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica deluje na območju Upravne enote Ribnica, v katero spadajo občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Zadruga Ribnica ima na tem območju dolgoletno tradicijo, saj je v letu 2009 praznovala 100-letnico. Njena zgodovina sega v leto 1909, ko je bila v Sodražici ustanovljena prva živinorejska zadruga, katere cilj je bil povezati majhne kmete in začeti z organiziranim selekcijskim delom na področju živinoreje, ki je bila temelj kmetovanja na ribniškem področju.

Zadruga Ribnica spada v Ljubljansko regijo in je med večjimi zadrugami na tem območju. Trenutno ima 110 članov, ki sodelujejo z zadrugo predvsem na področju proizvodnje mleka in mesa ter tradicionalne suhe robe. Zadruga s svojimi 48 zaposlenimi delavci ustvari letno 6,5 milijona evrov prometa. Glavna dejavnost zadruge je trgovina, ki predstavlja 70 % celotnega prometa zadruge. Zadruga ima dve živilski trgovini ter štiri tehnične, in sicer v Sodražici, Ribnici, Loškem Potoku in Kočevju. Ostali dejavnosti pa sta odkup mleka in mesa ter suha roba. Zadruga letno odkupi 1,7 milijona litrov mleka in 220 glav živine.
 
Na področju »suhe robe« zadruga sodeluje z okoli 200 kooperanti, po sistemu odkupa končnih izdelkov kot večji grosist na tem področju, organiziranja proizvodnje, nekatere zadružnike pa oskrbuje tudi z lesom, ki ga ti potrebujejo za izdelavo lesenih izdelkov. Najrazličnejše izdelke suhe robe zadruga skladišči, sortira, združuje v novo celoto, pakira in nato distribuira svojim kupcem, tako na domačem trgu kakor tudi v tujino.
Branko Dejak, predsednik Kmetijsko-gozdarske zadruge Ribnica, pravi: »Vizija naše zadruge je, da ostanemo vodilna zadruga na tem območju za oskrbo svojih članov in ostalih potrošnikov z repromaterialom ter pri odkupu tradicionalne ribniške suhe robe.«
 
Zadruga je v vsej svoji zgodovini imela tri direktorje: Jožeta Benčino, Miroslava Pirca in mag. Sama Mohorčiča.
 
Fotografija, direktorji zadruge Jože Benčina, Miroslav Pirc in v ozadju Samo Mohorčič
 
 
Miroslav Pirc je zadrugo vodil več kot 27 let. Ponosen je, da se je zadruga ohranila vse do danes, da je bila kakovosten servis svojim članom in da je vseskozi uspešno poslovala, vlagala v razvoj novih dejavnosti, uvajala nove izdelke suhe robe višje kakovosti in s smelimi investicijami povečevala svoj kapital. Zadruga je kmetom blago vedno plačevala na rok in gradila na dobrem sodelovanju s člani. Svojemu nasledniku želi, da bi uspešno nadaljeval dosedanje delo in uspel uresničiti zastavljeni program dela zadruge ter gradil dobro sodelovanje s člani.
Besedilo in fotografije KGZ Ribnica
 
 
Mag. Samo Mohorčič, ki je vodenje zadruge kot v. d. direktorja zadruge prevzel v začetku letošnjega leta, pravi: »Načrti za prihodnji razvoj zadruge so zahtevni, vendar pogumno zastavljeni in razdeljeni po posameznih področjih delovanja zadruge. Na področju trgovinske dejavnosti nameravamo v letošnjem letu izvesti večjo investicijo v gradnjo nove živilske trgovine v Sodražici v velikosti 830 m2, prav tako pa bomo delno prenovili tudi trgovino v Ribnici. Na področju kmetijske dejavnosti (odkup mleka in živine) bo zadruga nadaljevala s kakovostnim servisom za člane na področju odkupa in prodaje. Med novostmi bosta ureditev in začetek delovanja brezplačne kmečke tržnice, ki bo kmetom omogočala prodajo lastnih domačih proizvodov na stojnicah. Naslednja dejavnost sta organiziranje proizvodnje in trženje najrazličnejših izdelkov iz lesa, ki je predvsem dohodkovno pomembna dejavnost tako za zadrugo kot člane in kooperante. 'Suha roba' je dopolnilna dejavnost ribniškemu kmetu oziroma občanu, ki ohranja tradicionalno proizvodnjo. Prepričani smo, da ima zadruga pomembne zasluge za ohranjanje te dejavnosti na ribniškem in tudi širšem območju, saj si trženje 'suhe robe' vse bolj utira pot na zahtevne in konkurenčne evropske trge. Menim, da nam bo vse to uspelo, saj imam zelo dobre in strokovne sodelavce, še boljše in trdnejše sodelovanje z zadružniki pa je tudi garancija za uspešno prihodnost Kmetijsko-gozdarske zadruge Ribnica.«
 

KZ Ptuj – tradicija razvoja in strokovnosti

E-pošta Natisni
Delovanje Kmetijske zadruge Ptuj se začenja že davnega leta 1900, ko je bila za Ptujski okraj ustanovljena zadruga »Kmetijsko društvo za ptujski okraj – zadruga z omejeno zavezo s sedežem na Ptuju«. Vse do danes je zadruga ohranjala in ohranja kontinuiteto delovanja kot splošna zadruga. Temelji na tradiciji razvoja, dvigu strokovnosti, povezovanju, na gospodarskih uspehih svojih članov, kmetov in zaposlenih ter nakupu in prodaji kmetijskih pridelkov, kmetijskega repromateriala in svetovanju. Zadruga je za pospeševanje gospodarskih koristi članov oblikovala Skupino Kmetijska zadruga Ptuj, ki jo tvorijo Kmetijska zadruga Ptuj, z.o.o., Oljarna Fram, d.o.o., in Zadružna oskrba, d.o.o..

 

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij