30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Novice in napovednik

Urejen status zagotavlja dobro gospodarjenje

E-pošta Natisni
V Sloveniji je v skladu z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter po vrnitvi njihovega premoženja in pravic treba urediti lastništvo oziroma solastništvo v 660 agrarnih in pašnih skupnostih. Postopki za ureditev lastništva ali solastništva članov agrarnih skupnosti so dolgotrajni in v najboljšem primeru trajajo tri leta. Problem so neurejena zemljišča, preko katerih poteka infrastruktura, kot so ceste, elektrovodi, kabelski sistemi, vodovodi in drugo. S trdno voljo je uspelo urediti pravni status Agrarni skupnosti Gabrče. Uspešnost končanega dela jim omogoča urejanje služnosti za zemljišča, preko katerih potekajo elektrovodi, prodajo in nakup zemljišč ter izvajanje vseh del, za katera so potrebna soglasja vseh članov agrarne skupnosti. V načrtu imajo povezati vse agrarne skupnosti tako v upravni enoti Sežana kot na slovenski ravni v tako obliko združenja, ki bo pomagala pri urejanju položaja agrarnih skupnosti, njihovemu delu in dobremu gospodarjenju.
Pripravil Anton Može, predsednik upravnega odbora AS Gabrče
 

Gozdovi in mrtvice ob reki Muri

E-pošta Natisni
O neukročenosti Mure pričajo njene številne mrtvice in vlažni logi, pisani vodno-rastlinski spomin na čase, ko je reka prestavila svojo strugo. Danes so to najbolj skrivnostni in pestri predeli ob reki. Mrtvice reke Mure so jezerca, ki so z leti izgubila povezavo z matično reko. Zaradi biotske pestrosti ter bogatega rastlinskega in živalskega sveta so edinstveni naravni biseri Pomurja. Ogledate si jih lahko tudi z vodstvom s predhodno najavo, vse informacije pa najdete na www.hiking-biking.net.
Besedilo mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
Fotografija: avtor Aleš Fevžar
 

V zadružnem domu nov vrtec

E-pošta Natisni

Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka je konec meseca na Bukovici v nekdanjem zadružnem domu odprla sodoben vrtec. Po besedah Mitje Vodnjova, direktorja zadruge, so v zadrugi ponosni, da je zadružni dom, ki je bil leta 1956 zgrajen za namene odkupa pridelkov, živine, tehtanja in trgovine, leta 2002 pa je z zaprtjem trgovine dejavnost v domu povsem zamrla, danes s celovito notranjo in zunanjo preureditvijo skupaj z okolico stavbe postal sodobno opremljen vrtec, v katerem bo mesto dobilo 28 otrok prve starostne skupine v dveh oddelkih vrtca. Celotna preureditev, ki je potekala od maja do oktobra 2011, je stala več kakor 300.000 evrov.

 

Odlična letina breskev

E-pošta Natisni
Na Vipavskem se je uspešno zaključil odkup letošnje letine breskev, ki je bila kljub toči v Vipavski dolini odlična. Kmetijska zadruga Vipava je odkupila 2.200 ton breskev od 170 sadjarjev, kar je za desetino več od načrtovanega. Celoten pridelek industrijskih breskev je bil prodan Fructalu. Plačilo za breskve bodo kmetje dobili v treh obrokih, prvega decembra letos.
Pripravila Irena Vodopivec, Kmetijska zadruga Vipava
 

Premislimo Slovenijo dveh desetletij

E-pošta Natisni
Državni svet RS se je pridružil letošnjemu praznovanju 20-letnice samostojne Slovenije in 11. oktobra 2011 organiziral posvet z naslovom »Premislimo Slovenijo dveh desetletij«. Državni svetniki in svetnice iz vseh štirih mandatov so v svojih prispevkih s svojih ožjih strokovnih področij predstavili poglede na razvoj Slovenije. Posvet je bil namenjen osvetlitvi družbenih in gospodarskih sprememb v zadnjih dvajsetih letih, ki so hkrati povzročile in bile posledica političnih sprememb. Nekdanji in sedanji predsedniki državnega sveta Ivan Kristan, Tone Hrovat, Janez Sušnik in Blaž Kavčič so pozitivno ocenili delo Državnega sveta in predstavili svoj pogled na Slovenijo zadnjih dvajset let. Posveta se je udeležil tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije ter državni svetnik in podpredsednik COGECA, ki je na posvetu poudaril vlogo in pomen kmetijstva in zadružništva pri soustvarjanju podobe naše države.
 
Prebivalec Slovenije je leta 2010 porabil povprečno 121 kg žit, 91 kg zelenjave, 70 kg krompirja, 93 kg mesa, 10 kg jajc in 36 kg sladkorja. Slovenija se tradicionalno uvršča med neto uvoznice hrane, saj z domačo pridelavo ne zadosti svojim potrebam po kmetijsko-živilskih proizvodih. Stalni presežki se pojavljajo le pri perutninskem mesu. Pri govejem in konjskem mesu ter pri medu so se presežki pojavili v posameznih letih. V letu 2010 smo imeli največji primanjkljaj pri sladkorju, ker ga sami ne proizvajamo več, velik pa je bil tudi pri zelenjavi (stopnja samooskrbe pod 40 %), pri žitu (stopnja samooskrbe okoli 60 %), krompirju (stopnja samooskrbe med 60 in 70 %) ter prašičjem mesu (stopnja samooskrbe pod 70 %). Vir: SURS.
 

Kam vodi kmetijska politika

E-pošta Natisni
V Varšavi je od 24. do 26. oktobra 2011 potekala 35. Kmetijska konferenca Severne Amerike in Evropske unije z naslovom »Kam vodi kmetijska politika?«. Na njej so sodelovali vsi pomembnejši evropski in severnoameriški predstavniki kmetijstva, med njimi poljski kmetijski minister Marek Sawicki in podpredsednik poljske vlade Waldemar Pawlak. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in podpredsednik COGECA je aktivno sodeloval pri vodenju konference. Na konferenci so predstavili globalno sliko kmetijstva, vplive nihanja cen na kmetijsko politiko, prehransko verigo in z njo povezane težave, predvsem, kako zagotoviti večje dohodke kmetom, ter poudarili pomen inovacij v kmetijstvu. K. K. H. in A. J.
 
Fotografija: Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in podpredsednik COGECA pri vodenju konference
 

KGZ Sloga Kranj praznovala

E-pošta Natisni

Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga Kranj je v nedeljo, 2. oktobra 2011, praznovala

50-letnico zadruge in 110-letnico zadružništva na Kranjskem. Prireditev, ki jo je zadruga Sloga Kranj pripravila v počastitev jubileja, se je začela s povorko »Od motike do kombajna« in nadaljevala s priložnostno slovesnostjo, na kateri so zbrane med drugim pozdravili predsednik zadruge Tomaž Šifrer, direktor zadruge Marijan Roblek, osrednji govornik direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Branko Ravnik, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in drugi. Ob tej priložnosti je izšel zbornik, ki odkriva zgodovino in razvoj zadružništva na območju zadruge.

 

Zasičen trg s krompirjem

E-pošta Natisni

Slovenski proizvajalci krompirja svojega pridelka ne morejo prodati, kljub temu, da Slovenija ni samozadostna s pridelavo krompirja. Polna skladišča in izjemno nizka odkupna cena, ki ne pokriva niti polovico stroškov proizvodne cene, so pridelovalce napotili, da svoje težave predstavijo kmetijskemu ministru in ga pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Pridelovalci sumijo, da se uvožen krompir označuje kot slovenski. Prav tako pa naj bi bil uvožen krompir obdelan tudi s posebnimi konzervansi, ki daljšajo obstojnost krompirju. Ministrstvo je težavam pridelovalcev prisluhnilo in na trg poslalo kmetijske inšpektorje, da preverijo izvor in prehransko varnost krompirja.

 

Lokalna živila v ponudbi obalnih hotelov

E-pošta Natisni

Predstavniki obalnih gostincev in hotelov ter lokalni pridelovalci in ponudniki kmetijskih pridelkov, med njimi tudi zadruge, so skupaj z obrtno zbornico, turistično zvezo in občino Izola v septembru podpisali pismo o nameri »km 0«, s katerim so izrazili skupen interes za promocijo lokalnih kmetijskih izdelkov. Obalni gostinci in hotelirji bodo tako v letu 2012 ponudili gostom živila iz lokalnega okolja, pridelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov pa bodo zagotavljali vrhunsko kakovost, ki temelji na lokalnih posebnostih. Številni udeleženci, med njimi tudi Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, so poudarili pomen tovrstnega sodelovanja, ki prinaša koristi celotni regiji, spodbuja potrošnjo lokalno pridelanih živil, povečuje pridelavo in samooskrbo, hkrati pa krajše prehranske verige zagotavljajo večjo kakovost živil in manj onesnažujejo okolje. Pri vsem tem imajo zadruge pomembno vlogo pri povezovanju razdrobljene ponudbe, zlasti sadja in zelenjave.

 

COPA-COGECA o prihodnosti skupne kmetijske politike

E-pošta Natisni
Evropsko združenje kmetov (COPA) in Evropsko združenje kmetijskih zadrug (COGECA) sta 6. in 7. oktobra 2011 v Bruslju organizirala pomemben seminar o prihodnosti skupne kmetijske politike, tik pred objavo novih smernic skupne kmetijske politike po letu 2013. Seminarja so se udeležili številni visoki uradniki Evropske komisije, med njimi Peter Pascher predsednik svetovalne skupine DG Agri za razvoj podeželja, Eugenia Pommaret, predsednica svetovalne skupine DG Agri za okojevarstvo, in vodilni evropski poslanci, med njimi Paolo De Castro, predsednik odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta, poslanci Evropskega parlamenta Luis Manuel Santos Capoulos, Michel Dantin in Giovanni La Via, predsedniki panožnih združenj ter predstavniki vseh držav članic EU. Osrednji poudarek je bil namenjen pregledu dosedanje skupne kmetijske politike in pogledom na prihodnjo reformo skupne kmetijske politike. Okrepiti je treba vlogo kmetov pri proizvodnji hrane, kmetijstvo pa mora postati bolj dinamično, inovativno in donosno. Ohraniti je treba neposredna plačila kmetom tudi v prihodnje, skrbi pa zahteva po okolju prijaznejši skupni kmetijski politiki, ki predvideva 30 % neposrednih plačil pogojenih z okoljskimi pogoji, kar nalaga dodatna bremena kmetom in lahko ogrozi njihovo konkurenčnost. Slednja bi morala biti stvar prostovoljne odločitve.
 
Na njem je aktivno sodelovala tudi Zadružna zveza Slovenije, saj je njen predsednik Peter Vrisk, ki je tudi prvi podpredsednik COGECA, vodil sekcijo o razvoju podeželja in podpori konkurenčnosti kmetijskega sektorja. Izpostavil je potrebo po učinkovitih in prilagodljivih ukrepih za upravljanje trgov, ki bodo zagotovili večjo stabilnost, ureditev razmerij v prehranski verigi in okrepitev pogodbenega sodelovanja med kmeti in predelovalci. Poudaril je izjemno pomembno vlogo zadrug pri razvoju kmetijstva in podeželja danes in v novi skupni kmetijski politiki. Pri razvoju podeželja je potrebno upoštevati različnost držav članic in zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje programov razvoja podeželja tudi v prihodnje, zlasti pri učinkoviti rabi obnovljivih virov, upravljanja z vodami in ohranjanja zemlje ter zagotavljanja konkurenčnosti podeželja. Poseben poudarek je treba nameniti tudi učinkovitemu mehanizmu zavarovanj, ki bo prostovoljna izbira države članice.
 

Komisija je 12. oktobra 2011 objavila predlog zakonodajnih dokumentov skupne kmetijske politike za obdobje do 2020, ki so dosegljivi na spletni strani Komisije.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij