Finančni nasveti

KREDIT ZA VZREJO ŽIVALI

E-pošta Natisni

Kmetovalci, ki nimajo (dovolj) tekočih sredstev za nakup živali za nadaljnjo rejo, imajo na voljo tako imenovan kredit za vzrejo živali. To posojilo jim zagotovi sredstva za nakup, vračilo kredita pa nastopi šele ob prejemu kupnine za vzrejene živali. Kot zavarovanje posojila zadoščajo s kreditom kupljene živali, kar pomeni, da v zavarovanje ni treba vključevati hipoteke oziroma plačevati zavarovalne premije za kredit.
Kako kmetovalci pridobijo takšen kredit?
Najpogosteje se s kmetijsko zadrugo dogovorijo in sklenejo pogodbo o vzreji živali, s katero se zadruga zaveže, da bo prodala živali rejcu, ta pa bo s pridobljenim kreditom plačal nakupno ceno. Rejec vzredi živali do določene teže in kakovosti ter jih nato proda zadrugi. Zadruga del kupnine nakaže banki za poplačilo kredita, razlika ostane rejcu. Za pridobitev kredita mora kmetovalec predložiti pogodbo o vzreji živali, sicer pa imajo krediti za živali praviloma dobo vračila do 2 let, omogočajo izbiro nespremenljive ali spremenljive obrestne mere in ne zahtevajo dodatnega zavarovanja.

Stanko Zupančič, Sektor podpore poslovni mreži Deželne banke Slovenije

 

KAJ JE OBRESTNA MERA

E-pošta Natisni

Obrestna mera je mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih. Pove nam, koliko denarnih enot nadomestila v določenem obdobju plačamo za vsakih 100 enot glavnice. Obrestna mera v sebi skriva vrednost denarja v času, saj predstavlja ceno, ki jo mora posameznik plačati za odločitev, da določen znesek denarja potroši že danes in ne v prihodnje. Obrestna mera se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje po denarju, to pa je odvisno od mnogih dejavnikov, kot so produktivnost kapitala v celotni ekonomiji, nagnjenost ljudi k varčevanju, inflacija in davki. Poznamo več vrst obrestnih mer, ki se ločijo po njihovih značilnostih in po načinu izračunavanja obresti.
Nominalna obrestna mera je na letni ravni navadno določena fiksna ali spremenljiva obrestna mera, ki združuje referenčno obrestno mero in pribitek. Nespremenljiva obrestna mera se ne spreminja ves čas trajanja kreditne pogodbe, zato je obveznost v celotnem obdobju odplačevanja kredita enaka. Spremenljiva obrestna mera pa je sestavljena iz nespremenljivega pribitka in spremenljive vrednosti in se spremeni ob spremembi vrednosti referenčne obrestne mere. Slednja je tržna obrestna mera, na primer EURIBOR ali LIBOR, na podlagi katere se določa spremenljiva obrestna mera. Efektivna obrestna mera je dejanska cena kredita, izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pomeni skupne stroške kredita (obresti in druge stroške, ki so neposredno povezani s kreditno pogodbo), izražene kot letni odstotek odobrenega zneska kredita. B. J. in S. Z.

PREDPLAČNIŠKA KARTICA ZA VARNE INTERNETNE NAKUPE, NAKAZOVANJE ŽEPNINE IN BREZSKRBNA POTOVANJA

E-pošta Natisni

Predplačniška ali »prepaid« kartica je plačilna kartica, ki jo polnite sami. Na kartico nakažete sredstva po vaši izbiri in v okviru dobroimetja poslujete kot z običajno plačilno kartico. S predplačniško kartico lahko plačujete v trgovinah, na spletu ali dvigujete gotovino na bankomatu. Uporabljate jo lahko doma in v tujini, zanjo ne potrebujete bančnega računa, vsak nakup ali dvig gotovine pa je razviden iz mesečnega izpiska.


Naše stranke se pogosto odločajo za predplačniško kartico, ker se bojijo zlorab pri sicer zelo udobnih spletnih nakupih. S predplačniško kartico je tveganje pri kupovanju na spletu bistveno manjše, saj je na njej le toliko denarja, kot ga naložite, kartica nima limita in ni vezana na vaš bančni račun. Po predplačniški kartici povprašujejo tudi stranke, ki se odpravljajo na dopust, saj je potovanje brez večje količine gotovine in z obsegom sredstev po lastni presoji na predplačniški kartici udobnejše in varnejše. Predplačniško kartico priporočamo tudi za nakazovanje žepnine otrokom ali vnukom. Kartico lahko »polnijo« različne osebe, otroci ali mladostniki pa imajo na kartici samo od vas in družinskih članov določen omejen obseg sredstev.

mag. Brankica Prodanović, vodja Službe sodobnih plačilnih poti pri Deželni banki Slovenije

 

KAJ JE TROŠARINA?

E-pošta Natisni

Trošarina je oblika davka na porabo. Trošarina je davek, ki posebej obdavčuje točno določene izdelke ali skupino izdelkov. Skupine izdelkov, od katerih se plačuje trošarina v Republiki Sloveniji, so alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki ter energenti in električna energija. V Sloveniji se je trošarinski sistem začel izvajati 1. julija 1999. Sistem nadzora nad gibanjem in proizvodnjo trošarinskih izdelkov ter pobiranjem trošarin ureja Zakon o trošarinah s podzakonskimi akti. S tem zakonom je Slovenija uredila obdavčevanje izdelkov, proizvedenih na območju Slovenije in uvoženih s tujih davčnih območij na slovensko davčno območje. Z vstopom Slovenije v EU se je sistem nadgradil, tako da je usklajen s pravnim redom EU na področju harmoniziranih trošarin. Delež pobranih trošarin je za davkom na dodano vrednost najpomembnejša kategorija prihodkov državnega proračuna. S pobiranjem trošarin se poleg fiskalnih ciljev zasledujejo tudi nefiskalni, na primer z visoko obdavčitvijo zmanjšati potrošnjo izdelkov, ki so škodljivi ljudem. B. J.

FINANČNI LIZING JE UGODEN NAČIN NAKUPA KMETIJSKE MEHANIZACIJE

E-pošta Natisni

Pri financiranju kmetijske mehanizacije se vse več kmetovalcev odloča za finančni lizing predvsem zaradi hitrih in enostavnih postopkov odobritve ter prilagodljive dobe odplačevanja in plačila obrokov (obroke lahko, glede na finančne zmožnosti, plačujete mesečno, kvartalno, polletno ali letno). Pri sklenitvi finančnega lizinga se večinoma ne zahtevajo dodatna zavarovanja (npr. hipoteka), saj zavarovanje predstavlja sam predmet financiranja. Predmet lizinga mora biti v celotni dobi financiranja seveda ustrezno zavarovan.

Po čem se lizing razlikuje od posojila? Jemalec lizinga s podpisom lizing pogodbe dobi predmet lizinga, npr. traktor, v uporabo in za to plačuje obroke. Do plačila zadnjega obroka je lastnica, v našem primeru traktorja, lizing hiša. Šele s plačilom zadnjega obroka jemalec lizinga postane pravni lastnik predmeta lizinga (npr. traktorja). Kmetovalcem, ki prilive prejemajo le nekajkrat na leto, svetujemo, da si plačila obrokov prilagodijo svojim prilivom (kvartalno, polletno, letno) in si tako olajšajo plačevanje obveznosti. Najpogosteje se uporablja financiranje »polovičk« (polovica takoj, polovica čez 1 leto) in »tretjink« (tretjina takoj, tretjina čez 1 leto in tretjina čez 2 leti). Posamezne lizing hiše ponujajo tudi finančni lizing z višjim zadnjim dodatnim obrokom (odkupnim obrokom), ki je za nekatere dostopnejši, zlasti če želijo uporabljati predmet lizinga tako, da plačujejo nižje obroke, ali če ob zaključku pogodbe pričakujejo večji priliv sredstev. Višji kot je odkupni obrok in daljši kot je čas lizinga, nižji so obroki. Zaradi odplačevanja manjšega dela glavnice se le-ta znižuje počasneje, s tem pa sta skupna vrednost lizinga in preplačilo (obresti) višja kot pri finančnem lizingu brez odkupnega obroka.

Jan Juvan, vodja prodaje premičnin, DBS Leasing

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij