Finančni nasveti

E-RAČUNI IN ZAKONSKE SPREMEMBE

E-pošta Natisni

V Uradnem listu RS, št. 111/2013, z dne 27. decembra 2013 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (ZOPSPU-A). Bistvena njegova novost je, da bodo s 1. januarjem 2015 morali proračunski uporabniki prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki (e-računi). To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago, izvedene storitve ali izvedene gradnje pošiljati proračunskim uporabnikom e-račune. E-računi, namenjeni proračunskim uporabnikom, se bodo lahko pošiljali preko bank, ki so vključene v medbančno izmenjavo e-računov, ponudnikov procesne obdelave podatkov, s katerimi ima uprava za javna plačila (UJP) sklenjene pogodbe o izmenjavi e-računov, in spletnega portala »UJP eRačun« za tiste, ki prek banke ali procesorja ne morejo posredovati e-računov ali nimajo tehnične podpore za pripravo e-računov (do 5 računov mesečno). M. Š.

 

 

CENA NAJ NE BO KLJUČNA PRI IZBIRI KMETIJSKEGA ZAVAROVANJA

E-pošta Natisni

V zadnjih letih ste kmetovalci utrpeli obsežne izgube zaradi škode, ki so jih povzročili toča, viharni veter, pozebe in poplave. Tudi letos je vreme zelo nestabilno in povzroča škodo na posevkih in plodovih. Pri tem preseneča podatek, da je v Sloveniji zavarovana komaj četrtina kmetijskih površin, iz česar gre sklepati, da vremenske nevšečnosti finančno hudo obremenjujejo večino kmetovalcev.
S sklenitvijo zavarovanj, prilagojenih posameznim naravnim nevarnostim, lahko aktivno obvladujete tveganje popolnega ali delnega izpada dohodka, izhajajočega iz kmetijske dejavnosti. Pri tem je treba biti pozoren, da višina zavarovalne premije ni ključni dejavnik, ko se odločate za sklenitev zavarovanja. Priporočam, da se, ko se odločate za kmetijsko zavarovanje, pozanimate za pogoje pri različnih ponudnikih. Bodite pozorni, kaj natančno krije posamezno zavarovanje. Pomembno je tudi, kako hitro in kakovostno zavarovalnica obdeluje škodni dogodek, ko le-ta nastane, in kolikšen je zajamčeni rok za izplačilo škode. Če vam veter, poplave ipd. uničijo pridelek, je ključnega pomena, kdaj so izplačana finančna sredstva, vezana na zavarovalno polico.
Na zavarovanja se pogosto gleda kot na dodaten strošek, ki ni nujno potreben. Dejstvo pa je, da je vreme vedno bolj nestanovitno in v vedno večjem obsegu uničuje posevke in plodove. S sklenitvijo ustreznega kmetijskega zavarovanja lahko finančne posledice učinkovito omejite. Priporočam vam, da se pri izbiri zavarovanja obrnete na strokovno usposobljene zavarovalniške svetovalce z izkušnjami s področja kmetijstva, ki vašo dejavnost dobro poznajo in vam lahko ustrezno svetujejo. Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo v poslovalnicah banke. Več tudi na www.dbs.si.

Stanko Zupančič, vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije

KAJ JE EVROSISTEM

E-pošta Natisni

Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) je bila ustanovljena 1. junija 1998 s sedežem v Frankfurtu in je glavna nosilka skupne denarne politike evroobmočja. Evroobmočje sestavljajo države članice EU, ki so uvedle evro. Nastalo je, ko so nacionalne centralne banke 11 držav članic EU odgovornost za denarno politiko 1. januarja 1999 prenesle na ECB, Slovenija se je pridružila leta 2007. Ker vse države članice EU niso uvedle evra, se za označevanje Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki so uvedle evro, uporablja izraz Evrosistem. Evrosistem je od 1. januarja 1999 dalje odgovoren za določanje in izvajanje skupne denarne politike za evroobmočje. Z dnem uvedbe evra kot valute Republike Slovenije je Banka Slovenije (BS) postala del Evrosistema. Države članice EU, ki so uvedle evro, so prenesle pristojnost glede vodenja denarne politike na novo institucijo. Za določanje in izvajanje skupne denarne politike velja načelo centraliziranega odločanja in decentraliziranega izvajanja preko nacionalnih centralnih bank.

S spletne strani BS povzela B. J.

 

NA DOPUST S PLAČILNIMI KARTICAMI

E-pošta Natisni

Bliža se čas dopustov, ko praviloma trošimo več. Na dopust vselej vzamemo nekaj gotovine, navadna plačilna kartica ali kartica z odloženim plačilom pa nam omogočata večjo udobnost, fleksibilnost in varnost, saj lahko gotovino dvigujemo na bankomatih glede na naše potrebe ali s plačilno kartico plačujemo na prodajnih mestih ter tako s sabo ne nosimo večjih vsot denarja.

Za brezskrben dopust poleg doslednega upoštevanja splošnih varnostnih navodil (plačilno kartico in PIN-številko je treba hraniti ločeno, pri vpisu PIN-številke na bankomatu ali prodajnem mestu je treba zakriti tipkovnico ipd.) priporočamo sklenitev zavarovanja tveganja zlorabe plačilne kartice, tako navadne kot z odloženim plačilom, ki krije zlorabo izgubljene in ukradene plačilne kartice ter krajo ali rop gotovine imetnika plačilne kartice. Zavarovalno kritje vključuje škodo, nastalo od trenutka kraje ali izgube do trenutka prijave kraje ali izgube plačilne kartice banki.

Če izgubite kartico ali vam jo ukradejo, morate to nemudoma javiti servisnemu centru (telefonska številka je zapisana na plačilni kartici) ali poslovalnici banke, kjer imate odprt račun, ter v primeru telefonske prijave v roku 8 dni v svoji poslovalnici banke pisno potrditi resničnost prijave. Krajo, odtujitev ali rop plačilne kartice ali gotovine je treba nemudoma prijaviti tudi policiji, sicer zavarovalnica za zgoraj našteta tveganja ne odgovarja.

Za dodatno varnost pri poslovanju s plačilno kartico priporočamo, da se naročite na storitev SMS-obveščanje. Tako po vsakem nakupu s plačilno kartico in dvigu gotovine na bankomatu dobite SMS-sporočilo z informacijami o opravljeni transakciji, kar vam zagotavlja popoln pregled nad vašim kartičnim poslovanjem – vsak dan in tudi na dopustu.

Stanko Zupančič, vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije

 

KAJ JE MONETARNA POLITIKA

E-pošta Natisni

Monetarna ali denarna politika je del gospodarske politike, njen nosilec pa je v prvi vrsti centralna banka. Monetarna politika uresničuje cilje ekonomske politike preko urejanja količine denarja v obtoku. Pri tem mora paziti, da s spreminjanjem količine denarja v obtoku omogoča gospodarsko rast in ne povzroča inflacije. Najpomembnejši je vpliv denarne politike na obrestne mere, devizne tečaje, stopnjo inflacije in gospodarske cikle. Za uresničevanje glavnega cilja evropske monetarne unije, to je vzdrževanje stabilnosti cen, skrbita Evropska centralna banka in evropski sistem centralnih bank. B. J.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij