Finančni nasveti

ŽIVLJENJSKO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE

E-pošta Natisni

Vedno več strank se pri sklenitvi kredita odloči za t. i. življenjsko zavarovanje kreditojemalca. S tem poskrbijo, da v primeru njihove smrti s plačilom preostanka kredita ne obremenijo svojih dedičev, saj zavarovanje zagotavlja, da preostanek neodplačanega kredita poplača zavarovalnica.

Ker se pri zavarovanju nekaterih zavarovalnic upošteva nižanje glavnice, je lahko zavarovalna premija v primerjavi z drugimi oblikami življenjskih zavarovanj bistveno ugodnejša. Dejstvo je, da neradi razmišljamo o smrti, vendar pa z ustreznim zavarovanjem poskrbimo za naše najbližje, da se ne znajdejo v finančnih težavah, če se zgodi najhujše. Družine se lahko znajdejo v veliki stiski tudi, če je njihov prihodek odvisen od družinskega člana, ki se poškoduje in s tem postane nezmožen za delo. Zato svetujemo tudi sklenitev ustreznega nezgodnega zavarovanja, s katerim družina prejme finančno nadomestilo za čas izpada dohodka, ki zagotavlja preživetje. Nezgodno zavarovanje se oblikuje glede na vaše potrebe z različnimi kombinacijami zavarovalnih rizikov in zavarovalnih vsot.
Vse potrebno za sklenitev zavarovanj lahko uredite v banki, ko opravite posamezno finančno storitev, in si tako prihranite dodatno pot do zavarovalnice. Za to usposobljeni bančni delavci vam bodo strokovno svetovali in vam pomagali izbrati zavarovanje po vaši meri.

Omogočeno izvajanje Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev
Vlada Republike Slovenije je v začetku februarja 2013 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Do sprejetja predloga tega zakona je bilo namreč onemogočeno izvajanje Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ker se podatki o vrstah rabe, katastrskih kulturah in katastrskih razredih od 30. junija 2012 ne vodijo več v zemljiškem katastru. S spremembo in dopolnitvijo zakona se uvaja nov kriterij za določitev obsega zaščitene kmetije in s tem omogoča izvajanje Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev kot pomembnega instrumenta kmetijske politike. Po sporočilu MKO povzela B. J.

Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije
Fotografija arhiv DBS

 

VARNO SPLETNO POSLOVANJE

E-pošta Natisni

E-poslovanje postaja med komitenti banke vse bolj priljubljeno zaradi nižjih stroškov poslovanja kot na bančnih okencih, njegove hitrosti in uporabnosti. Z njim vstopamo v globalni svet, v katerem so prisotna številna tveganja in od nas samih je odvisno, ali se jim bomo uspešno izognili.

S skrbnim ravnanjem pri poslovanju preko spleta se lahko učinkovito izognemo morebitnim nevarnostim, ki prežijo na nas, zato smo v nadaljevanju povzeli nekaj priporočil uporabnikom za varno rabo e-bančništva:
 računalnik, na kateremu uporabljate elektronsko banko, ugasnite, ko ga ne uporabljate,
 priporočamo vam, da redno nameščate popravke za operacijski sistem in ostalo nameščeno programsko opremo,
 svetujemo uporabo požarnega zidu in redno posodabljanje protivirusne programske opreme,
 občutljivih in zaupnih podatkov ne pošiljajte preko spleta oziroma elektronske pošte in jih ne sporočajte preko telefona,
 na osebnih računalnikih ne uporabljajte nelegalne programske opreme,
 ne odpirajte elektronske pošte neznanih pošiljateljev, v primeru dvoma pa pošiljatelja pokličite po telefonu,
 nikoli ne obiskujte spletnih strani preko povezav, ki ste jih prejeli v e-pošti – naslov vedno sami vtipkajte v brskalnik,
 skrbno ravnajte s svojimi identifikacijskimi sredstvi in gesli ter
 redno preverjajte vaše bančne izpiske in stanje na računu.

Z upoštevanjem navedenih priporočil in rednim spremljanjem priporočil vaše banke boste brez skrbi uporabljali vse prednosti sodobnega spletnega poslovanja.

mag. Brankica Prodanović, vodja Službe sodobnih plačilnih poti pri Deželni banki Slovenije

Fotografija: arhiv DBS

KAJ SO PODREJENI DOLŽNIŠKI INŠTRUMENTI?

E-pošta Natisni

Podrejeni dolžniški inštrumenti so posebna oblika dolžniških inštrumentov (obveznic, certifikatov o depozitu ali depozitu), ki jih izdajajo banke in druge finančne organizacije (na primer zavarovalnice). Značilnost podrejenega dolga je, da ima nekatere značilnosti kapitala, zato ga finančne inštitucije lahko vključijo v izračun regulatornega kapitala, ki predstavlja osnovo za izračun količnika kapitalske ustreznosti finančne inštitucije. Bistvena značilnost podrejenega dolga z vidika investitorja je njegova podrejenost v primeru insolventnosti finančne inštitucije. Imetniki nepodrejenega dolga so v primeru insolventnosti v celoti poplačani pred imetniki podrejenega dolga, ti pa le, če je na voljo dovolj preostalih sredstev. Glede na stopnjo podrejenosti razlikujemo med različnimi oblikami podrejenega dolga, najbolj podrejene oblike pa lahko finančna inštitucija vključi tudi v okvir temeljnega kapitala. Pri slednjih inštrumentih ima finančna inštitucija tudi pravico do neizplačila obresti na podrejeni dolg in do pokrivanja izgube v breme glavnice podrejenega dolga. Z naraščanjem podrejenosti in s tem tveganja finančnih inštrumentov se povečuje tudi njihova zahtevana donosnost. A. G.

 

FINANCIRANJE SOCIALNIH PODJETIJ

E-pošta Natisni

Januarja letos je stopil v veljavo Zakon o socialnem podjetništvu. Vlada Republike Slovenije je julija izdala Uredbo o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva, na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa je bil ustanovljen Svet za pripravo strategije razvoja socialnega podjetništva do leta 2015, ki pripravlja program konkretnih ukrepov. Sprejemajo se podzakonski akti, ki bodo socialnim podjetjem olajšali delovanje in razvoj.

Kot socialna podjetja se lahko registrirajo društva, zavodi, zadruge, gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava. Cilj socialnih podjetij ni povečevati dobiček, temveč prispevati k družbenim ciljem in pospeševati blaginjo v okolju, v katerem delujejo. Socialno podjetništvo je v Evropi že zelo razvito, pri nas pričakujemo razmah v bližnji prihodnosti.

Socialna podjetja se srečujejo s težavami pri zagotavljanju ustreznih finančnih sredstev za financiranje svojih projektov, zato so se nekatere banke v Sloveniji odzvale in uvedle posebno ponudbo, prilagojeno njihovim potrebam s področja financiranja ekološke proizvodnje hrane, obnovljivih virov energije, zelene ekonomije ter drugih projektov. Za socialna podjetja je ključno, da v začetni fazi delovanja spremljajo razpise skladov za spodbujanje socialnega podjetništva in evropskih virov za socialna podjetja.

Dejstvo je, da postaja področje socialnega podjetništva ob sedanji ekonomski in finančni krizi vedno aktualnejše, z ustrezno zakonsko in finančno podporo pa bo mogoče njegove pozitivne učinke v čim večji meri vpeljati v slovensko okolje.

mag. Drago Cerovšek, direktor PE Dolenjska pri Deželni banki Slovenije

Fotografija: arhiv DBS

KAJ SO KOMERCIALNI ZAPISI?

E-pošta Natisni

Komercialni zapisi so kratkoročni podjetniški dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo podjetja z namenom pridobiti nebančne dolžniške vire financiranja neposredno od vlagateljev. Ročnost komercialnih zapisov je ponavadi krajša od enega leta, zato predstavljajo instrumente denarnega trga. So torej podobni finančni instrumenti, kot so zakladne menice, le da slednje izda država. V Sloveniji komercialne vrednostne papirje izdajajo največja podjetja, ki so med investitorji dobro poznana, med njimi na primer Petrol, d.d., in Mercator, d.d. Mercator, d.d., je v začetku novembra izdal šestmesečne komercialne zapise po 4,437-odstotni letni obrestni meri, Petrol, d.d., pa jih je konec septembra 2012 izdal po 3,80-odstotni letni obrestni meri. Višja zahtevana donosnost Mercatorjevih komercialnih zapisov v primerjavi s Petrolovimi odraža odnos investitorjev do kreditnega tveganja, povezanega s posameznim izdajateljem. Komercialni zapisi niso posebej zavarovani, za izpolnitev obveznosti jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Komercialni zapisi so izdani v centralnem registru KDD, z njimi pa se trguje na Ljubljanski borzi. A. G.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij