30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

PREHRANA V POLETNEM ČASU

E-pošta Natisni
Vroče poletje zahteva od telesa več. Ne samo tekočine in kakšnega grama soli več, da tekočina, ki jo izgubljamo z znojenjem ostane v telesu, poletje zahteva tudi zadosten vnos drugih hranil, da telo laže preživi naporno okolje. Še posebej to velja za bolnike in druge skupine prebivalstva, ki so bolj občutljive na pogoje, otroke, nosečnice in starejši del populacije.
 
Poletje ni čas za diete
Naporni pogoji okolja zahtevajo od telesa več. Več pa pomeni predvsem to, da naj bo prehranski vnos zadosten, hkrati pa naj bo tudi vnos posameznih hranil uravnotežen. V poletnem času sicer marsikdo rad poseže po večji količini sadja in na ta način zmanjša vnos drugih hranil, ki jih telo prav tako potrebuje, predvsem beljakovin. Vnašanje samo sadne hrane ne pomeni samo veliko vitaminov in tekočine, pomeni tudi vnos večje količine sladkorjev, ki se nato kopičijo v maščevje.
 
Lahka hrana
Hrana, ki jo uživamo v poletnem času naj bo torej uravnotežena in narava nam ponuja pestro izbiro. Sadje in zelenjava sta na voljo praktično na vsakem koraku. Ob tem pa nikar ne pozabimo na kvalitetne beljakovine. Če nam v poletnem času ne tekne meso, imamo na voljo ribe in številne mlečne izdelke. Če nimamo apetita omejimo vnos maščobnih živil, ki marsikomu obležijo v želodcu. Hrano pripravljamo čim bolj preprosto, verjetno je najbolj ugodna priprava hrane »na žlico«. Poletna miza naj bo pisana in na njej ne sme manjkati steklenica z vodo. Premajhen vnos tekočine in posameznih hranil naše telo še dodatno utrudi. Ustrezen prehranski vnos tako v času dopustov omogoči, da si res spočijemo za novo delovno leto. 
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

»VROČA« PREHRANA

E-pošta Natisni
Tudi v naši podalpski deželi so poletja lahko zelo vroča. Temperatura zraka se dvigne celo do te mere, da se začnemo spraševati, kaj naj si naložimo na krožnik. Vročina v zraku marsikomu odvzame apetit. Še posebej pa se to zgodi tistim, ki bi morali »pošteno« jesti zaradi zdravstvenih ali drugih življenjskih tegob in težav. Zato je za mnoge najboljša strategija boja proti toplotnemu stresu okolja pasivni odpor: umik v hladnejše kraje in klimatizirane prostore. Tistim, ki vročemu okolju ne morete ubežati, pa bo koristilo nekaj prehranskih navodil. V prvi vrsti je treba poskrbeti predvsem za zadosten vnos tekočin.

Vroče vreme nas dehidrira
Številne zdravstvene tegobe v poletnem času so povezane z dehidracijo oziroma izsušitvijo telesa. Začenjajo se že s slabim počutjem in se v skrajnem primeru lahko končajo kot toplotna kap. Zato je verjetno prvo in najpomembnejše prehransko navodilo v vročih dnevih leta: pijte zadostne količine tekočin. To še ne pomeni, da se morate nalivati z vodo: pijte pogosto v majhnih količinah. Popijte več kot priporočenih sedem kozarcev na dan, vnos tekočine prilagodite svojim izgubam, zlasti z znojenjem. Zato tudi pogostejše tehtanje ne bo odveč. Hitra izguba telesne teže namreč pomeni samo dehidracijo. Za pitje zadostuje večinoma voda, vendar ne pozabite na sol. Če želimo nadomestiti izgubo telesne tekočine, potrebujemo tudi sol, ki omogoča, da voda v telesu ostane. To velja še zlasti za tiste, ki imajo zelo slan znoj. To vidimo po belih sledovih soli na oblačilih. Zato so v poletnem času zelo priporočljive vrste tekočine tudi juhe, seveda slane!
Nikakor pa naj vam ne pade na misel, da bi v poletnih časih preizkušali »hitre« shujševalne diete z raznimi odvajalnimi substancami, četudi so to zelišča. Hitra izguba telesne vode onemogoča normalno delovanje telesnih mehanizmov, ki uravnavajo prilagoditev na vroče razmere okolja.
Vročina pa od telesa ne zahteva le tekočine, spremenijo se tudi energetske potrebe in potrebe telesa po beljakovinah. O tem pa naslednjič!
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

SADJE

E-pošta Natisni
Z izrazom sadje zajamemo skupino živil, ki predstavlja za človeka užitne plodove različnih dreves in grmov. Večina sadežev nastane iz cvetov večletnih skupin in ima velik delež sadnega sladkorja. Ravno velik delež sladkorja v sadežu tudi loči sadje od drugih plodov, ki prav tako nastanejo iz cvetov rastlin, kot so paradižnik, paprika, kumare in buče. Meja med sadjem in zelenjavo je torej manj ostra, kot si mislimo.
 
Hranilna vrednost sadja
Ker pa naše telo zanima predvsem hranilna vrednost živil, je za vključitev v naš jedilnik pomembno predvsem to, kakšna hranila najdemo v posameznih sadežih. V sadju je največ vode: tudi do 95 % sadeža je lahko sama voda. Od 5–20 % sadežev predstavljajo sladkorji, predvsem fruktoza in glukoza. V sadju so tudi sadne kisline, nekaj aminokislin. Ob tem velja pripomniti, da je vsebnost aminokislin tako nizka, da sadje tudi v velikih količinah predstavlja zanemarljiv vir aminokislin za telo. Poleg sladkorjev in vode se največja hranilna vrednost sadja skriva v mikrohranilih. V sadju najdemo številna mikrohranila: od vitaminov do antioksidantov. Zaradi različnega spektra mikrohranil, ki ga ponuja sadje, je zato smiselno, da različne vrste sadja kombiniramo.
 
Pomen sadja za zdravje
Sadje prispeva na naš jedilnik številna mikrohranila, ki podpirajo številne presnovne procese v telesu. Zato je priporočljivo, da ga uživamo kot del vsakodnevne prehrane. Uživanje samega sadja ali celo samo posamezne vrste sadežev pa na telo nima posebnega zdravilnega učinka. Pomeni le obliko vnosa vode, sladkorjev in posameznih mikrohranil, ob tem pa je telo osiromašeno za druga, prav tako nujna hranila za normalno delovanje. Gre torej za enostransko prehrano, ob kateri telo ponavadi strada, predvsem beljakovinsko. To zlasti škodi bolnikom in drugim rizičnim skupinam prebivalstva (otroci, starostniki) in ga nikakor ne očiščuje!
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij