PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

HRANA IN POLITIKA

E-pošta Natisni
Slabo prehransko stanje telesa ne vpliva samo na zmanjšanje njegovih telesnih zmogljivosti, neposredno vpliva tudi na naše kognitivne sposobnosti. Dobro vemo, na primer, da so učenci, ki ne pojedo zajtrka, v šoli manj uspešni. Slaba prehranjenost vpliva tudi na našo voljo in zato ni čudno, da pripomore k večji razdražljivosti, slabši medsebojni toleranci, s tem pa neposredno vpliva na medsebojne odnose.
 
Kakovost živil in življenjski standard
Še tako dobra priporočila o prehrani, ki podpira zdravje ali pa je pomembna med zdravljenjem posameznih bolezni, predstavljajo le črko na papirju, če si državljan ali bolnik ustreznega živila, ki vsebuje priporočena hranila, ne more privoščiti. In to velja za vse člene prehranske verige. Pa si poglejmo preprost primer, ki se mogoče zdi marsikomu banalen, a v praksi pogosto ni daleč od resnice. Za večino kroničnih bolnikov velja, da potrebujejo večji vnos kakovostnih beljakovin. V praksi to pomeni, da so jim dostopna živila, ki vsebujejo beljakovine v čim kakovostnejši obliki, takšni, ki zadovolji potrebe organizma po ustreznih aminokislinah. Kakovostna živila pa ponavadi niso najbolj poceni živila in z zniževanjem življenjskega standarda državljanov bo marsikdo začel ali pa je že začel varčevati pri prehrani in posegati po cenejših živilih. Ta pa so v trgovinah velikokrat slabše oblike prehranskih izdelkov in živil.
 
Negativna zanka slabe hranjenosti
Na drugi strani pa so prizadeti tudi proizvajalci živil. Z zniževanjem življenjskega standarda težje prodajo živila, ki so sicer kakovostna, a za povprečnega kupca žal postajajo predraga. Ker se njihov zaslužek manjša, si tudi sami tako le težko zagotovijo ustrezno preskrbo s hrano. In tako se začaran krog družbene krize vrti in postaja vedno bolj podhranjen. Na vseh ravneh. Podhranjenost pa ima visoko ceno. Zaradi zapletov z zdravjem postajajo dražje vse zdravstvene storitve, več jih je in njihov učinek je bistveno slabši. Brez ustrezne prehranske podpore organizma je namreč tudi delovanje vseh zdravil bistveno slabše. Reševanje tega vprašanja je mogoče le s pametno prehransko politiko, ki je usklajena s kmetijsko politiko in sega v samo srž reševanja družbenih vprašanj. Zagotavljanje pametne porabe naravnih dobrin in osnovnega standarda državljanov pa je prvi korak k bolj zdravi družbi in manjšim stroškom njenega delovanja.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

POMLADNA UTRUJENOST

E-pošta Natisni
Ko se začne zima prevešati v pomlad in dobijo sončni žarki nove moči, marsikdo postane nenavadno utrujen. Pa ne samo v telo. Pogosto se »utrujeno« obnaša naša duševnost, kar se kaže kot obdobje depresije. Pojavijo se vrtoglavica, glavoboli, bolečine v sklepih in za nameček smo še nenavadno razdražljivi. V žargonu rečemo, da nas je napadla »pomladna utrujenost«, v medicini pa poznamo stanje »pomladne depresije«. Na prvi pogled paradoksno, kajneda! Pričakovali bi, da moč sonca napolni telo in dušo z novo energijo.
 
Vzroki pomladne utrujenosti
Vzrok pomladnih motenj počutja in razpoloženja naj bi bilo hormonsko neravnovesje med serotoninom in melatoninom. Ker je tvorba serotonina ali hormona sreče povezana z vplivom sončne svetlobe, se zaloge tega hormona čez zimo izčrpajo, in ravno ko se pomlad dobro začne, se to stanje najbolj izrazi. Zato se bolj pozna učinek hormona spanca: melatonina. Z daljšanjem dneva začne telo tudi razvijati večje količine spolnih hormonov in endorfinov, kar je za telo naporno in potrebuje nekaj časa, da se nanje navadi. Svoje doda še vpliv velikih temperaturnih sprememb, ki se pojavijo spomladi in predstavljajo za telo še dodaten napor.
 
Prva pomoč
Prehod zime v poletje je torej za marsikoga zelo naporen. Zato prisluhnimo telesu in mu privoščimo nekoliko več počitka in mu dajmo čas, da se navadi na nove pogoje delovanja. Veliko pomaga tudi skrb za redno in kakovostno prehrano, v kateri naj bo poudarek na živilih, ki so dober vir beljakovin in vitaminov. Dodatno pozitivno učinkuje tudi zmerna športna aktivnost oziroma vsako gibanje na svežem zraku. Telo v težkih časih potrebuje podporo in zato se izogibajmo raznim »dietam«, ki bodo telo še dodatno osiromašile zaradi omejene izbire živil.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

HRANA ZA ŽIVLJENJE

E-pošta Natisni
Prehrana je neizogibni del našega življenja. Naše telo lahko navadimo na marsikaj, tudi na precej bizarne načine prehranjevanja, le na življenje brez hrane ne.
Hrana je vir hranil
S hrano zagotavljamo telesu ustrezna hranila za njegovo najboljše delovanje. Kadar je vnos hranil zadosten in je razmerje med njimi pravilno, telo odlično deluje. In ne samo to, takrat se tudi najbolje čisti! Za zdrave je tako najboljša prehrana tista, ki ustreza splošnim strokovnim priporočilom: pestra, z uravnoteženo sestavo in iz kakovostnih živil. Ob tem na smemo pozabiti tudi na ustrezno predelavo živil. S slabo predelavo in pripravo živil lahko uničimo še najboljšo hranilno sestavo živila. Pri bolezenskih stanjih pa si pri pripravi prehrane pomagamo s priporočili posameznih strokovnih organizacij, ki določeno bolezensko stanje tudi zdravijo. Na primer: bolniki z rakom naj poiščejo navodila za prehrano pri kvalificiranih osebah v ustanovah, kjer se rakaste bolezni zdravijo. Ker dodaten izziv za primerno prehrano velikokrat predstavlja tudi zagotavljanje živili iz kakovostnega vira, si pri tem pomagamo z ugotovitvijo, da je lokalno pridelano živilo verjetno najboljše. Živila, ki pripotujejo od daleč, lahko izgubijo velik delež hranilnih vrednosti. V pomoč so nam tudi navodila, ki jih najdemo na živilih, tako imenovane »označbe«. Pri njihovem razumevanju pa nam je v odlično pomoč dokument o označevanju živil, ki so ga leta 2006 pripravili sodelavci Sektorja za varnost in kakovost hrane in krme, Direktorat za varno hrano in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje. Najdete ga na spletni strani http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/URSKA/Publikacije_in_pojasnila/Razumevanje_oznacb_na_zivilih.pdf.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij