30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

DIETE

E-pošta Natisni
Ločevalna dieta, Atkinsonova dieta, beljakovinska dieta, zeliščna dieta, dieta po krvnih skupinah, presna dieta, v zadnjem času je mogoče zaslediti celo SMS dieto.
Mediji nam na vsakem koraku ponujajo tisočero možnosti, kako se čimbolj približati idealu človeka 21. stoletja. Četudi so naše police že založene s priročniki za osebnostno rast, to ni dovolj; telesna podoba in naš zunanji videz sta aduta, ki sta v današnjem času pomembnejša kot kdaj koli prej.
 
K vsemu temu obvezno spadajo tudi razne diete. Predvsem je pomembno vedeti, kaj sploh pomeni izraz »dieta«. Ta namreč v angleščini označuje »prehrano« oziroma način prehranjevanja in nikakor ne dva ali tri tedne trajajočo shujševalno kuro, kakor si ta pojem razlaga večina od nas. Shujševalne kure bolj ali manj vse temeljijo na istem načelu omejevanja vnosa hranil, pri nekaterih je vnos določenih vrst hranil strogo prepovedan (npr. nič maščob ali nič ogljikovih hidratov), pri drugih naj bi uživali le določeno vrsto živil (zelenjavo, sadje, beljakovine), nekateri samooklicani strokovnjaki pa svetujejo kar post. Ja, ime kure si res zaslužijo! K sreči je znanost tudi na področju prehrane v zadnjih letih močno napredovala in postavila večino diet pod vprašaj. Večina se jih je zlomila pod težo znanosti – označene so kot neučinkovite ali celo zdravju škodljive. »Jo-jo« efekt je posledica mnogih shujševalnih kur, ki temeljijo na omejenem kaloričnem vnosu. S tem namreč ne izgubljamo maščobnega tkiva, pač pa predvsem mišično tkivo in ker so ravno mišice tiste, ki pri delovanju porabljajo največ energije, se ob vrnitvi k normalnemu prehranjevanju zredimo hitreje, četudi jemo manj. Najučinkovitejši in najbolj zdrav recept za izgubo telesne teže je raznolika prehrana v kombinaciji s športno aktivnostjo. Če si zadamo izgubiti kilograme, je najboljši način več gibanja in omejitev dnevnega vnosa kalorij (a ne za več kot 200–500 kalorij manj kot povprečno). Predvsem pa naj bodo živila raznolika in kakovostna. To pa so predvsem lokalno in na čim bolj naraven način pridelana živila.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

HRANA IN POLITIKA

E-pošta Natisni
Slabo prehransko stanje telesa ne vpliva samo na zmanjšanje njegovih telesnih zmogljivosti, neposredno vpliva tudi na naše kognitivne sposobnosti. Dobro vemo, na primer, da so učenci, ki ne pojedo zajtrka, v šoli manj uspešni. Slaba prehranjenost vpliva tudi na našo voljo in zato ni čudno, da pripomore k večji razdražljivosti, slabši medsebojni toleranci, s tem pa neposredno vpliva na medsebojne odnose.
 
Kakovost živil in življenjski standard
Še tako dobra priporočila o prehrani, ki podpira zdravje ali pa je pomembna med zdravljenjem posameznih bolezni, predstavljajo le črko na papirju, če si državljan ali bolnik ustreznega živila, ki vsebuje priporočena hranila, ne more privoščiti. In to velja za vse člene prehranske verige. Pa si poglejmo preprost primer, ki se mogoče zdi marsikomu banalen, a v praksi pogosto ni daleč od resnice. Za večino kroničnih bolnikov velja, da potrebujejo večji vnos kakovostnih beljakovin. V praksi to pomeni, da so jim dostopna živila, ki vsebujejo beljakovine v čim kakovostnejši obliki, takšni, ki zadovolji potrebe organizma po ustreznih aminokislinah. Kakovostna živila pa ponavadi niso najbolj poceni živila in z zniževanjem življenjskega standarda državljanov bo marsikdo začel ali pa je že začel varčevati pri prehrani in posegati po cenejših živilih. Ta pa so v trgovinah velikokrat slabše oblike prehranskih izdelkov in živil.
 
Negativna zanka slabe hranjenosti
Na drugi strani pa so prizadeti tudi proizvajalci živil. Z zniževanjem življenjskega standarda težje prodajo živila, ki so sicer kakovostna, a za povprečnega kupca žal postajajo predraga. Ker se njihov zaslužek manjša, si tudi sami tako le težko zagotovijo ustrezno preskrbo s hrano. In tako se začaran krog družbene krize vrti in postaja vedno bolj podhranjen. Na vseh ravneh. Podhranjenost pa ima visoko ceno. Zaradi zapletov z zdravjem postajajo dražje vse zdravstvene storitve, več jih je in njihov učinek je bistveno slabši. Brez ustrezne prehranske podpore organizma je namreč tudi delovanje vseh zdravil bistveno slabše. Reševanje tega vprašanja je mogoče le s pametno prehransko politiko, ki je usklajena s kmetijsko politiko in sega v samo srž reševanja družbenih vprašanj. Zagotavljanje pametne porabe naravnih dobrin in osnovnega standarda državljanov pa je prvi korak k bolj zdravi družbi in manjšim stroškom njenega delovanja.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

POMLADNA UTRUJENOST

E-pošta Natisni
Ko se začne zima prevešati v pomlad in dobijo sončni žarki nove moči, marsikdo postane nenavadno utrujen. Pa ne samo v telo. Pogosto se »utrujeno« obnaša naša duševnost, kar se kaže kot obdobje depresije. Pojavijo se vrtoglavica, glavoboli, bolečine v sklepih in za nameček smo še nenavadno razdražljivi. V žargonu rečemo, da nas je napadla »pomladna utrujenost«, v medicini pa poznamo stanje »pomladne depresije«. Na prvi pogled paradoksno, kajneda! Pričakovali bi, da moč sonca napolni telo in dušo z novo energijo.
 
Vzroki pomladne utrujenosti
Vzrok pomladnih motenj počutja in razpoloženja naj bi bilo hormonsko neravnovesje med serotoninom in melatoninom. Ker je tvorba serotonina ali hormona sreče povezana z vplivom sončne svetlobe, se zaloge tega hormona čez zimo izčrpajo, in ravno ko se pomlad dobro začne, se to stanje najbolj izrazi. Zato se bolj pozna učinek hormona spanca: melatonina. Z daljšanjem dneva začne telo tudi razvijati večje količine spolnih hormonov in endorfinov, kar je za telo naporno in potrebuje nekaj časa, da se nanje navadi. Svoje doda še vpliv velikih temperaturnih sprememb, ki se pojavijo spomladi in predstavljajo za telo še dodaten napor.
 
Prva pomoč
Prehod zime v poletje je torej za marsikoga zelo naporen. Zato prisluhnimo telesu in mu privoščimo nekoliko več počitka in mu dajmo čas, da se navadi na nove pogoje delovanja. Veliko pomaga tudi skrb za redno in kakovostno prehrano, v kateri naj bo poudarek na živilih, ki so dober vir beljakovin in vitaminov. Dodatno pozitivno učinkuje tudi zmerna športna aktivnost oziroma vsako gibanje na svežem zraku. Telo v težkih časih potrebuje podporo in zato se izogibajmo raznim »dietam«, ki bodo telo še dodatno osiromašile zaradi omejene izbire živil.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij