PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

Vsa prehrana se začne v domači kuhinji

E-pošta Natisni
Gibanje ali telesna vadba sta za naše zdravje izjemno pomembna. Brez telesnega naprezanja je slabši izkoristek hranil iz hrane, ki jo pojemo. Lahko jemo še tako »zdravo« hrano, ki bo sicer poskrbela, da bodo osnovne funkcije telesa delovale normalno, a v mišice, ki bodo samo sedele na stolu, se ne bo naložila. Pa ne bodo »zasedene« samo mišice, manj »gibčni« bodo tudi možgani. Telesna vadba je torej pomembna tako za naše telesno kot tudi duševno zdravje.
 
Sodobna družba je telesno nedejavna družba
Sodobna družba našemu telesu s svojim lagodnim, v prvi vrsti »sedečim« slogom življenja, ki ga »oplemeniti« še stres, ne koristi. Zato se številni vedno bolj zavedajo zdravstvenega pomena telesne vadbe, nekaj pa je naredila tudi moda. Gibanje je danes postalo moderno! Moderno pa je postalo tudi uživanje posebnih živil in raznih prehranskih nadomestkov in dodatkov. Ob tem se malokdo vpraša, kako so preživeli naši predniki, ki so trdo fizično delali, veliko več kot današnji povprečni rekreativec. Ob tem pa so imeli tudi čvrste mišice, ki bi bile v ponos marsikomu, ki prelaga uteži v fitnesu.
 
Najprej poskrbimo za uravnoteženo prehrano
Odgovor je relativno preprost. Osnovni vir hranil za čvrste mišice prihaja iz normalne, uravnotežene prehrane. Ni ga praška, ki bi nadomestil vse hranilne vrednosti normalnih živil. Zato se priprava na vsako telesno aktivnost začne v domači kuhinji z rednimi obroki. Kadar pa so telesne obremenitve še posebej velike, obroke hrane posebej skrbno načrtujemo in poskrbimo, da je v njih zastopanih zadosti energetskih snovi za uspešno fizično delo in beljakovinskih virov, ki neposredno pripomorejo k regeneraciji telesa po naporu.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Belo zlato

E-pošta Natisni
Za večino sesalcev je mleko prva hrana. Zakaj se je mati narava tako odločila, verjetno nikoli ne bomo popolnoma razumeli. Nekaj odgovorov pa nam ponuja že sestava mleka sama.
 
Kaj je mleko
Mleko je raztopina hranil, ki je blizu popolnemu živilu. Glavni delež mleka predstavlja voda, in sicer v kar 87 %. Če pogledamo sestavo kravjega mleka, ki ga najpogosteje uporabljamo, vidimo, da so v njem dobro zastopana glavna hranila (povprečne vrednosti): beljakovine 3,6 %, maščobe 3,5 % in mlečni sladkor 7,4 %. Vsebuje tudi vitamine A, D, E, B1, B2 in vitamin C ter številne minerale. Najboljša oblika mleka pa je prvo mleko ali kolostrum. Kolostrum je »obogatena« oblika navadnega mleka, odlikuje ga predvsem visoka vsebnost snovi, ki ščitijo mlad organizem pred infekti.
 
Mleko koristi zdravju
Visok delež vode ter dobra zastopanost sladkorjev, beljakovin, kalcija in drugih mineralov uvrščajo mleko tudi v skupino živil, ki je zelo primerna za vse, ki živijo aktivno in bi radi zavarovali svoje zdravje. Zdravstveni učinki mleka se začnejo že v ustih. Mlečna beljakovina kazein ima namreč neposredni zaščitni vpliv na zobe. Kazein skupaj z beljakovinami sirotke zagotavlja telesu odličen vir vseh potrebnih aminokislin, ki jih telo potrebuje za rast in obnovo. Mleko torej predstavlja dobro hrano v obdobjih rasti, okrevanja po boleznih, poškodbah in tudi po telesnih naporih. Kombinacija hranil v mleku: beljakovin, vitamina D in kalcija ter drugih mineralov, je zelo ugodna za normalno gradnjo kosti in preprečevanje osteoporoze. In, ne nazadnje, kombinacija hranil v mleku na čelu z bioaktivnimi peptidi in kalcijem pripomore k regulaciji telesne teže. Zato velja kozarec mleka vključiti v prehrano vsak dan. Zelo aktivni lahko uživajo polnomastno obliko, za večino pa je primerno posneto mleko in izdelki iz njega. Mleko pa ne koristi le telesu, koristi tudi duši. Marsikomu topel kozarec mleka pomeni tudi topel spomin na dom in mladost.
 

Čudežna in običajna živila

E-pošta Natisni
Prehrana spada med najpogostejše teme našega življenja. Hrana je osnovni vir hranil za normalno delovanje našega telesa, pogosto pa postane nujna za preživetje v stresnih stanjih, še posebej, če nas napadejo hude bolezni, ki telo izčrpavajo. Takrat začnejo mnogi iskati »čudežna« živila. Zdi se, kot da ljudje v težkih stanjih potrebujemo nekaj več … Pa je to res »čudežno« živilo?
 
Čudežna živila: Če boste nekomu, ki je v hudem boju z boleznijo, zagotavljali, da sta krompir in kruh odlični živili, boste lahko tvegali zamero. Veliko več uspeha s »prehranskim svetovanjem« boste imeli, kadar mu boste predlagali, naj si priskrbi živilo, ki je težko dostopno in po možnosti še zelo drago. Kot da je cena tista, ki določa kakovost stvari v življenju. Zanimivo je tudi, da tistih, ki iščejo čudeže, ne zanimajo posebej strokovne kompetence »svetovalca«. Najpomembneje je, da je prepričljiv! Kajti, roko na srce, ko smo v stiski, velikokrat potrebujemo le tolažbo. »Čudežna« živila, ali še priročneje, razni ekstrakti in drugi tekoči ali praškasti zvarki so tako pogosto primerno tolažilno orodje. Ali v resnici pomagajo, tisti, ki ga uživa, v resnici ne ve. Ker presnovni procesi pač niso stvar občutka, temveč so to zapleteni biološki procesi. Človek pa ima občutek, da je nekaj naredil zase. Če bi jedel kruh in krompir, tega občutka ne bi imel.
 
Običajna živila: Običajna živila so tista, ki so z lahkoto dostopna, in če jih pridelamo doma, jih imamo praktično takoj na mizi. Vemo, kako so bila pridelana, koliko so bila onesnažena tla, v katerih so rasla ali pa se na njih pasla, na njih pa tudi ni nobene škode zaradi prevoza. Tako se v običajnih kmetijskih pridelkih in izdelkih skriva pogosto biološko polnovredna hrana, ki našemu telesu zagotavlja vsa bistvena hranila za boj v težkih bolezenskih stanjih. Ker je lahko dostopna, je na voljo v večjih količinah in ves čas! Polnovredna sestava in dostopnost pa preprečujeta podhranjenost, ki je najpogostejša spremljevalka bolezni. Podhranjenemu bolniku pa ne bo pomagalo še tako »čudežno« živilo. Tudi zato sta kruh in krompir velikokrat bolj »čudežna« kot reklamirani izdelek, ki na našo mizo prispe preko pol zemeljske poloble.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij