30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

Čudežna in običajna živila

E-pošta Natisni
Prehrana spada med najpogostejše teme našega življenja. Hrana je osnovni vir hranil za normalno delovanje našega telesa, pogosto pa postane nujna za preživetje v stresnih stanjih, še posebej, če nas napadejo hude bolezni, ki telo izčrpavajo. Takrat začnejo mnogi iskati »čudežna« živila. Zdi se, kot da ljudje v težkih stanjih potrebujemo nekaj več … Pa je to res »čudežno« živilo?
 
Čudežna živila: Če boste nekomu, ki je v hudem boju z boleznijo, zagotavljali, da sta krompir in kruh odlični živili, boste lahko tvegali zamero. Veliko več uspeha s »prehranskim svetovanjem« boste imeli, kadar mu boste predlagali, naj si priskrbi živilo, ki je težko dostopno in po možnosti še zelo drago. Kot da je cena tista, ki določa kakovost stvari v življenju. Zanimivo je tudi, da tistih, ki iščejo čudeže, ne zanimajo posebej strokovne kompetence »svetovalca«. Najpomembneje je, da je prepričljiv! Kajti, roko na srce, ko smo v stiski, velikokrat potrebujemo le tolažbo. »Čudežna« živila, ali še priročneje, razni ekstrakti in drugi tekoči ali praškasti zvarki so tako pogosto primerno tolažilno orodje. Ali v resnici pomagajo, tisti, ki ga uživa, v resnici ne ve. Ker presnovni procesi pač niso stvar občutka, temveč so to zapleteni biološki procesi. Človek pa ima občutek, da je nekaj naredil zase. Če bi jedel kruh in krompir, tega občutka ne bi imel.
 
Običajna živila: Običajna živila so tista, ki so z lahkoto dostopna, in če jih pridelamo doma, jih imamo praktično takoj na mizi. Vemo, kako so bila pridelana, koliko so bila onesnažena tla, v katerih so rasla ali pa se na njih pasla, na njih pa tudi ni nobene škode zaradi prevoza. Tako se v običajnih kmetijskih pridelkih in izdelkih skriva pogosto biološko polnovredna hrana, ki našemu telesu zagotavlja vsa bistvena hranila za boj v težkih bolezenskih stanjih. Ker je lahko dostopna, je na voljo v večjih količinah in ves čas! Polnovredna sestava in dostopnost pa preprečujeta podhranjenost, ki je najpogostejša spremljevalka bolezni. Podhranjenemu bolniku pa ne bo pomagalo še tako »čudežno« živilo. Tudi zato sta kruh in krompir velikokrat bolj »čudežna« kot reklamirani izdelek, ki na našo mizo prispe preko pol zemeljske poloble.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Prehranski urnik

E-pošta Natisni
Prehrana, ki podpira zdravje, zahteva poleg kakovostnih živil in njihove ustrezne priprave tudi prilagoditev vnosa hranil posamezniku. Na prilagoditev vnosa hranil poleg zdravstvenega stanja vpliva tudi ustrezen »timing« oziroma časovnik ali še bolj po domače: »urnik, kako bomo jedli«.
 
Nezdrav prehranski urnik
Najlažje grešimo, dokler nimamo težav, in to velja tudi za zdravje. Nespameten vnos hrane: preveč, premalo, nesorazmerno ali enolično, sicer lahko vpliva na naše počutje, a dokler smo mladi in zdravi, traja kar nekaj časa, da načne zdravje. V sodobnem času se ta težava pokaže ponavadi preko nastanka debelosti in posledičnih zdravstvenih težav. Debelost se praviloma razvije takrat, kadar zaužijemo več energije, kot je potrebujemo. Velikokrat je to povezano s slabim ali napačnim urnikom prehranjevanja. Zjutraj ne jemo, ker želimo varčevati pri kalorijah, in telo takrat najeda tiste strukture, ki sicer kurijo največ: to so mišice. Zaloga teh se počasi najeda in bazalna presnova, ki določa osnovno porabo energije v telesu, se zmanjšuje. Nato se enkrat ali dvakrat na dan najemo. Saj smo vendarle varčevali energijo ves dan, kajne! Ker pa je hrane na časovno enoto preveč, se odvečni energijski vnos akumulira v maščevje. Ne v mišice. Še dodatni udarec za mišice je, da se po obilnih obrokih težko premikamo, in tako se mišice, ki smo jih prej najedali, ne morejo popraviti. In tako se ta film odvija naprej. Manj puste funkcionalne mase zaradi relativnega stradanja in več špeha zaradi prenajedanja. Posledice poznate: debelost. Če so mišice zelo načete, se pojavi njena najslabša oblika: sarkopenična debelost. Pri tej obliki debelosti je mišične mase res malo, zato je osnovna telesna poraba energije zelo nizka in v praksi to zelo dobro poznajo tisti, ki se redijo celo, če ne jedo pretirane količine hrane.
 
Zdrav prehranski urnik
Neurejeno prehranjevanje torej slej ko prej načne tudi tiste, ki so zdravi. Pri bolnikih so njegove posledice še hujše. Ob nespametnem prehranjevanju se mišice kar dobesedno »stopijo«. Ob tem ne gre pozabiti, da je mišica tudi srce ter da s slabim in nerednim prehranjevanjem lahko hitro poslabšamo stanje srčnih obolenj. Zato še dokler smo zdravi, poskrbimo za enakomeren vnos hranil čez ves dan. Razdeljen naj bo v vsaj tri obroke. Če smo športno aktivni, jim priključimo še kakšen prigrizek ob telesni vadbi.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Novoletni sklepi

E-pošta Natisni
Skoraj ga ni, ki novega leta ne bi začel tudi z dobrimi sklepi o prehranjevanju. Novoletne sladice in druge pregrehe večina pokoplje z odločitvijo, da se bo odrekla sladkarijam. Tej odločitvi sledi ponavadi še zaobljuba o hujšanju. Čeprav je od novega leta minilo že nekaj dni, vam vseeno predlagam drug pristop.
 
Pozabite na diete
Namesto da razmišljate o raznih »holivudskih« ali postnih oblikah vnosa hranil v telo, si enostavno zaobljubite da boste jedli normalno. In nekoliko manj. Normalno pomeni, da boste jedli praktično vse in sledili vsaj osnovnim načelom zdravju prijaznega prehranjevanja. To pomeni predvsem, da je hrana raznovrstna in je pri pripravi ne prežgemo, zalijemo s konzervansi in dodatki. Obrokov ne izpuščajte! Živila naj bodo iz lokalnega okolja, njihova količina na krožniku pa naj bo manjša. Zmeren vnos raznovrstnih živil je pravzaprav najboljša dieta.
 
Telesno težo nadzorujte z gibanjem
Namesto da razmišljate, kaj vse manj morate pojesti, da boste shujšali, začnite razmišljati, kaj vse morate prehoditi/preteči/prekolesariti, da boste lahko nadzorovali svojo telesno težo. Pri hujšanju svoje mišice zaščitite s fizičnim delom, prav pridejo prav vsa kmečka opravila. Boljšega fitnesa, kot sta cepljenje in zlaganje drv, bi težko našli. Ob tem pa ne pozabite, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Pred težjimi fizičnimi opravili brez skrbi zaužijte tudi kakšen kaloričen prekršek. Ne bo se poznal na vaši zadnjici, delo pa bo učinkoviteje opravljeno.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij