PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

Prehranski urnik

E-pošta Natisni
Prehrana, ki podpira zdravje, zahteva poleg kakovostnih živil in njihove ustrezne priprave tudi prilagoditev vnosa hranil posamezniku. Na prilagoditev vnosa hranil poleg zdravstvenega stanja vpliva tudi ustrezen »timing« oziroma časovnik ali še bolj po domače: »urnik, kako bomo jedli«.
 
Nezdrav prehranski urnik
Najlažje grešimo, dokler nimamo težav, in to velja tudi za zdravje. Nespameten vnos hrane: preveč, premalo, nesorazmerno ali enolično, sicer lahko vpliva na naše počutje, a dokler smo mladi in zdravi, traja kar nekaj časa, da načne zdravje. V sodobnem času se ta težava pokaže ponavadi preko nastanka debelosti in posledičnih zdravstvenih težav. Debelost se praviloma razvije takrat, kadar zaužijemo več energije, kot je potrebujemo. Velikokrat je to povezano s slabim ali napačnim urnikom prehranjevanja. Zjutraj ne jemo, ker želimo varčevati pri kalorijah, in telo takrat najeda tiste strukture, ki sicer kurijo največ: to so mišice. Zaloga teh se počasi najeda in bazalna presnova, ki določa osnovno porabo energije v telesu, se zmanjšuje. Nato se enkrat ali dvakrat na dan najemo. Saj smo vendarle varčevali energijo ves dan, kajne! Ker pa je hrane na časovno enoto preveč, se odvečni energijski vnos akumulira v maščevje. Ne v mišice. Še dodatni udarec za mišice je, da se po obilnih obrokih težko premikamo, in tako se mišice, ki smo jih prej najedali, ne morejo popraviti. In tako se ta film odvija naprej. Manj puste funkcionalne mase zaradi relativnega stradanja in več špeha zaradi prenajedanja. Posledice poznate: debelost. Če so mišice zelo načete, se pojavi njena najslabša oblika: sarkopenična debelost. Pri tej obliki debelosti je mišične mase res malo, zato je osnovna telesna poraba energije zelo nizka in v praksi to zelo dobro poznajo tisti, ki se redijo celo, če ne jedo pretirane količine hrane.
 
Zdrav prehranski urnik
Neurejeno prehranjevanje torej slej ko prej načne tudi tiste, ki so zdravi. Pri bolnikih so njegove posledice še hujše. Ob nespametnem prehranjevanju se mišice kar dobesedno »stopijo«. Ob tem ne gre pozabiti, da je mišica tudi srce ter da s slabim in nerednim prehranjevanjem lahko hitro poslabšamo stanje srčnih obolenj. Zato še dokler smo zdravi, poskrbimo za enakomeren vnos hranil čez ves dan. Razdeljen naj bo v vsaj tri obroke. Če smo športno aktivni, jim priključimo še kakšen prigrizek ob telesni vadbi.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Novoletni sklepi

E-pošta Natisni
Skoraj ga ni, ki novega leta ne bi začel tudi z dobrimi sklepi o prehranjevanju. Novoletne sladice in druge pregrehe večina pokoplje z odločitvijo, da se bo odrekla sladkarijam. Tej odločitvi sledi ponavadi še zaobljuba o hujšanju. Čeprav je od novega leta minilo že nekaj dni, vam vseeno predlagam drug pristop.
 
Pozabite na diete
Namesto da razmišljate o raznih »holivudskih« ali postnih oblikah vnosa hranil v telo, si enostavno zaobljubite da boste jedli normalno. In nekoliko manj. Normalno pomeni, da boste jedli praktično vse in sledili vsaj osnovnim načelom zdravju prijaznega prehranjevanja. To pomeni predvsem, da je hrana raznovrstna in je pri pripravi ne prežgemo, zalijemo s konzervansi in dodatki. Obrokov ne izpuščajte! Živila naj bodo iz lokalnega okolja, njihova količina na krožniku pa naj bo manjša. Zmeren vnos raznovrstnih živil je pravzaprav najboljša dieta.
 
Telesno težo nadzorujte z gibanjem
Namesto da razmišljate, kaj vse manj morate pojesti, da boste shujšali, začnite razmišljati, kaj vse morate prehoditi/preteči/prekolesariti, da boste lahko nadzorovali svojo telesno težo. Pri hujšanju svoje mišice zaščitite s fizičnim delom, prav pridejo prav vsa kmečka opravila. Boljšega fitnesa, kot sta cepljenje in zlaganje drv, bi težko našli. Ob tem pa ne pozabite, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Pred težjimi fizičnimi opravili brez skrbi zaužijte tudi kakšen kaloričen prekršek. Ne bo se poznal na vaši zadnjici, delo pa bo učinkoviteje opravljeno.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Urnik prehrane

E-pošta Natisni
Pogovori o prehrani se večinoma vrtijo okoli živil. Kaj bomo jedli, katera hrana je boljša, zlasti pa dobro prisluhnemo, kadar pogovor nanese na živilo ali prehransko snov, ki ima zdravilne učinke. Veliko manj časa in energije pa posvečamo organizaciji našega prehranjevanja.
 
Naglica postaja gospodar našega življenja in tako večino stvari postorimo prej, preden se začnemo ukvarjati s prehrano. Medtem pa mimogrede, zavedno in nezavedno, tlačimo v usta koščke živil, ki nam pridejo pod roko. Ali pa sploh ne jemo. Tako minevajo ure in ure in v obeh primerih se proti večeru pojavi v želodcu (in možganih) občutek, ki je nekje med lakoto in sitostjo. Ko se združi še z občutkom izčrpanosti telesa, ki smo ga s slabo prehransko podporo uporabljali ves dan, nimamo več prave volje za nič. Ne za kuhanje, kaj šele za tiste pol ure rekreacije za zdravje. Redno ponavljanje tega vzorca nam počasi načne zdravje. Hrana tako mimogrede izgubi svojo Hipokratovo lastnost, da so hranila zdravila.
Torej, če vnosa energije in hranil ne razdelimo čez ves dan in ga prilagodimo svojim aktivnostim, našemu zdravju ne bo pomagalo nobeno, še tako čudežno živilo.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij