30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

Urnik prehrane

E-pošta Natisni
Pogovori o prehrani se večinoma vrtijo okoli živil. Kaj bomo jedli, katera hrana je boljša, zlasti pa dobro prisluhnemo, kadar pogovor nanese na živilo ali prehransko snov, ki ima zdravilne učinke. Veliko manj časa in energije pa posvečamo organizaciji našega prehranjevanja.
 
Naglica postaja gospodar našega življenja in tako večino stvari postorimo prej, preden se začnemo ukvarjati s prehrano. Medtem pa mimogrede, zavedno in nezavedno, tlačimo v usta koščke živil, ki nam pridejo pod roko. Ali pa sploh ne jemo. Tako minevajo ure in ure in v obeh primerih se proti večeru pojavi v želodcu (in možganih) občutek, ki je nekje med lakoto in sitostjo. Ko se združi še z občutkom izčrpanosti telesa, ki smo ga s slabo prehransko podporo uporabljali ves dan, nimamo več prave volje za nič. Ne za kuhanje, kaj šele za tiste pol ure rekreacije za zdravje. Redno ponavljanje tega vzorca nam počasi načne zdravje. Hrana tako mimogrede izgubi svojo Hipokratovo lastnost, da so hranila zdravila.
Torej, če vnosa energije in hranil ne razdelimo čez ves dan in ga prilagodimo svojim aktivnostim, našemu zdravju ne bo pomagalo nobeno, še tako čudežno živilo.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Praznične prehranske priprave

E-pošta Natisni

Praznični december spremlja tudi praznična prehrana. A praznično prehranjevanje marsikdaj ni praznik za naša prebavila in naše zdravje. Zato, navkljub temu da so prazniki namenjeni sprostitvi, velja vseeno pomisliti na nekaj osnovnih pravil prehranjevanja, ki nam bodo polepšala praznične dni.

Red: Redpri prehranjevanju se začne že pri nabavi hrane. V času praznikov se ponudba nezdrave hrane v trgovinah zelo poveča in njihovo privlačnost velikokrat še povečuje nalepka »ugoden nakup«. Naj vas ti ugodni nakupi ne zapeljejo. Slaščice vseh vrst so nabite s koncentriranimi sladkorji in nasičenimi maščobami. Že en zapeljiv kolaček lahko vsebuje energetsko vrednost uravnoteženo sestavljenega sendviča iz polnovrednih hranil. Zato nakupite le toliko sladkih dobrot, da si potešite okus po praznikih, in ne nakupujte »za vsak primer« ali pa kar tako, ker je pač cena izdelka ugodna. Večino izdelkov v vaši nakupovalni košarici naj zasedejo živila, ki so osnovna in jih tudi redno nabavljate. Red naj bo tudi pri obrokih. Ne preskakujte obrokov, ker bo zvečer velika pojedina. Za vaše telo in zdravje bo bolje, če boste pojedli normalen lahek obrok in nato na slavnostni večerji posegli po hrani z dobro mero zmernosti. Saj ni hrana tista, zaradi katere ste se udeležili dogodka. Raje se posvetite ljudem, ki jih srečate na slavnostnih dogodkih.
Gibanje: Preobilica hrane nam sicer ponuja veliko energije, a hkrati nas poleni. Zato se v prazničnih dneh nekoliko bolj potrudimo, toplo oblecimo in zakorakajmo ali stecimo med lučke. Telesna vadba med prazniki je lahko prav poseben užitek. Gneča na vadbenih točkah je po navadi manjša, praznično vzdušje pa ponuja še dodaten čar pri telesnih aktivnostih na prostem. Ob redni telesni vadbi bodo tudi užitki pri praznični prehrani večji.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Meso ali ne meso

E-pošta Natisni
Danes se pogosto soočamo z dilemo, ali naj posežemo po kosu mesa, ki se nam ponuja, ali pa si bomo mogoče s tem škodili. Ta dilema se postavi že skoraj v Hamletovem slogu: biti ali ne biti, ko se odločimo poskrbeti za svoje zdravje.
Če parafraziram, si to lahko prevedemo tudi tako: ko bom jedel meso, si bom škodil, kadar pa bom žvečil zelenjavo in vase zlival litre zelenjavnega soka, pa si bom koristil. V trenutku, ko nam začnejo po glavi bloditi tovrstne misli, je najbolje, da takoj poiščemo svoj osnovnošolski učbenik biologije. V njem jasno piše: meso je dober vir kakovostnih beljakovin. Beljakovine živalskega izvora vsebujejo vse nujne aminokisline, ki jih naše telo potrebuje za svoje optimalno delovanje. Še posebej za regeneracijo po velikih telesnih naporih in boleznih. V osnovnošolskem učbeniku tudi piše, da se beljakovine iz mesa v naših prebavilih razgradijo v aminokisline in te zanimajo naš organizem. Mišicam, jetrom, možganom, imunskim celicam je vseeno, ali bo aminokislina, ki jo tisti trenutek potrebujejo, prišla iz klobase, fižola ali soje. Še najmanj vseeno je prebavilom. Če vanje natlačimo zažgane, prepečene, zamaščene, presoljene ali še kako drugače zmrcvarjene oblike mesa ali mesnih izdelkov, bo telo iz njih le težko in z velikimi napori izvleklo aminokisline. Dokler pa bomo uživali pusto meso v kuhani, dušeni ali celo uparjeni obliki, pa večjih težav ne bomo imeli in z majhnim kosom mesa bomo telesu zagotovili dober paketek aminokislin. Zato, če nimate za vas življenjsko pomembnih etičnih ovir, brez slabe vesti posezite po sendviču s puranjimi prsmi. V sendviču pa naj le bo kašen listek zelenjave!
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij