PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

Abeceda prehrane

E-pošta Natisni
Tako kot vsaka stvar v življenju ima tudi naša vsakodnevna prehrana svojo abecedo. Poleg znanja o živilih ter njihovi pripravi in razporeditvi na naš krožnik v uravnoteženi obliki je pomembno tudi, kdaj jemo. Ravno v tem grmu velikokrat tiči zajec, ki predstavlja naše prehranske napake. Med zelo pogoste prehranske napake spada preskakovanje zajtrka.
 
Jutranja naglica, neješčnost ali pa samo navada. Dan začenjamo na tešče kljub dobremu kmečkemu reku, da prazen žakelj ne stoji pokonci. To je jasno vsakemu kmečkemu gospodarju. Kljub temu ali pa prav zato marsikomu zveni, kot da bi vrteli lajno: zajtrk je najpomembnejši obrok dneva. Da bi se odpravili na vožnjo z avtomobilom brez bencina, nam še na kraj pameti ne pade. Ker že vnaprej vemo, da ne bo šlo in da nima smisla pritiskati na gumb za vžig. Avto je precej enostaven stroj in v tovarnah avtomobilov še niso izumili mehanizmov, ki bi omogočili, da bi se avto sam »hranil« in tako tudi brez bencina pripeljal do prve bencinske črpalke. Nam pa se naše telo, ki ima precej bolj zapleteno zgradbo kot avto, velikokrat nič ne smili. Enostavno preskočimo zajtrk in ga prisilimo, da porablja rezervna kuriva, s tem pa ga že na začetku dneva dodatno obremenimo. A ker ga dobesedno kanibaliziramo (jemo sami sebe), zahteva obresti. Zato smo pozneje bolj lačni, kot če bi pojedli zajtrk. Posledice so znane. Če odštejemo slabo voljo, ker možganom manjka energija, tudi težje ohranjamo zdravo telesno težo. Ravno preskakovanje zajtrka je eden od pomembnih dejavnikov, ki vodijo v debelost in bolezni, povezane z razvojem debelosti. Navada, da zajtrkujejo, je eden od največjih življenjskih kapitalov, ki jih zapustimo otrokom. In zdaj verjetno razumete, zakaj avta ne moremo voziti na rezervo. Ker bi je zmanjkalo …
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Mleko del vsakodnevne prehrane

E-pošta Natisni
Za večino ljudi, ki živijo na podeželju, ni večje dileme: mleko in mlečni izdelki so del njihovega vsakodnevnega jedilnika. Rekli bi celo lahko, mleko je del njihovega življenja.
 
Kaj je mleko?
Mleko je izloček, ki nastaja v mlečnih žlezah sesalcev. Že samo življenje nam kaže, da je mleko za sesalce, kamor spada tudi človek, izjemno pomemben vir energije in posameznih hranil. Če pogledamo mleko malo bolj »tehnično«, lahko vidimo, da gre za zelo kakovostno hranilno raztopino, ki vsebuje večino potrebnih hranil. V mleku so raztopljena vsa tri glavna hranila: sladkorji (mlečni sladkor ali laktoza), beljakovine in maščobe ter številna mikrohranila. V mleku najdemo tako vodotopne kot tudi maščobotopne vitamine. Najpomembnejši vitamini, ki jih vsebuje mleko, so vitamini B1, B2, C, A, D in E. Prvo mleko, ki ga dobijo novorojenčki, vsebuje celo zaščitne snovi, ki jih sicer proizvaja imunski sistem in jih imenujemo imunoglobulini. Takšno obliko mleka imenujemo kolostrum in ga lahko celo kupimo v uprašeni obliki kapsul. Mleko je tudi dober vir kalcija, ki je zelo pomemben za zdravje kosti, mišic in imunskega sistema. Zdi se celo, da so v mleku biološki substrati, ki pripomorejo k uravnavi telesne teže.
Mleko na našem jedilniku
Ker mleko vsebuje toliko kakovostnih hranil, je nepogrešljiv del prehrane, ki podpira zdravje. Edini razlog proti mleku so le bolezenski zadržki, predvsem preobčutljivostne narave. Tako priporočajo tudi sodobna prehranska priporočila, ki uvrščajo mleko in mlečne izdelke med nujen vsakodnevni del našega jedilnika. Ali ga bomo zaužili v polnomastni ali manj mastni obliki, pa je predvsem povezano s tem, ali je naš energijski vnos že sicer (z drugimi hranili) visok. Maščobam v mleku se namreč lahko odrečemo in tako nekoliko znižamo dnevni energijski vnos in obremenitev organizma z nasičenimi maščobami. To so tudi razlogi, ki naj nas vodijo pri tem, po kakšni vrsti mleka bomo posegli.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Več ni samo bolje

E-pošta Natisni
Naše zdravje je tudi tisto, kar jemo. Preobilje rafinirane hrane in neizmerna ponudba živil, ki jo omogoča industrijska pridelava hrane, predstavljata energijsko bogate vire hrane. V praksi kar prebogate. Res je, da je ravno ta obilna energijska ponudba v sodobnem industrijskem svetu izkoreninila lakoto. Kar pa ne pomeni, da je izkoreninila slabo hranjenost. Nasprotno, bogati energijski viri na našem krožniku in prevelika ponudba živil potiho vodijo do bolezni obilja, z debelostjo na čelu. Ob tem pozabljamo, da več hrane hkrati ne pomeni tudi, da bo telo dobilo zadosti vseh potrebnih hranil. Tudi debeluhi so lahko podhranjeni. Z vitaminsko siromašno hitro hrano vnašamo v telo predvsem energijske vire v obliki maščob in sladkorjev. Hitra hrana je namreč velikokrat zelo predelana hrana in kaj hitro ji začne pešati vsebnost vitaminov, antioksidantov in številnih drugih mikrohranil. Tako se lahko tudi pri debelih ljudeh znižajo vrednosti nekaterih vitaminov. V zadnjem času poročajo o znižanih vrednostih vitamina D v serumu debelih ljudi. V še hujšo past se ujamejo tisti, ki skušajo problem pretiranega energijskega vnosa z nekakovostno hrano rešiti tako, da enostavno zmanjšajo tudi njeno količino. Na ta način zmanjšajo energijski vnos, a zmanjšajo tudi vnos vitaminov in drugih hranil. Zato je pri redukcijskih dietah nujna tudi prilagoditev tipa prehrane. Živila, ki jih je manj, morajo biti kakovostnejša in bogatejša z vitamini, antioksidanti itd. To pa praviloma pomeni tudi slovo od hitre prehrane in slabih prehranskih navad.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij