PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

HRANA ZA PRAZNIKE

E-pošta Natisni

Nedavni pogovor je nanesel na prehrano v prazničnih dneh. Prijatelj mi je navdušeno razložil, da bo še kakšen teden skoraj brez hrane, samo da bo imel zadosten minus za dobrote prazničnih jedi, ki se bodo kmalu znašle na naši mizi.

Posledice nezadostne prehrane
Dokler je moj prijatelj zdrav, s tem pristopom seveda ni večjih težav. Bo pač izgubil kakšen kilogram maščevja pa tudi nekaj mišične mase. A zelo pogosto takšen radikalen pristop spremlja dehidracija. Ker je zagnan tekač, ga seveda lahko doleti kakšna poškodba, ker sestradane mišice niso dobra zaščita za sklepe. Upati je le, da zaradi slabe prehranske podpore ne bo v teh mračnih in mrzlih dneh odpovedal imunski sistem in bo praznike preživel s kakšno infekcijo. Za tiste, ki niso zdravi, pa zna biti ta pristop poguben. Ker je bolnikova funkcionalna masa že ponavadi načeta, jo bo tako še dodatno potolkel. Vsako zdravljenje kroničnih bolezni bo še slabše, še celo telesna aktivnost bo v stanju pomanjkljive prehrane bolniku bolj škodila kot koristila. Ob tem se seveda vprašamo, ali je »praznična« hrana res vredna takšnih »žrtev«.

Praznična hrana
Prehrana med prazniki je namenjena temu, da so prazniki prijetnejši. Na ta način se boste izognili pastem pred- in poprazničnih diet. Prazniki naj bodo namenjeni tudi kulinaričnim užitkom, a ti naj ne bodo v prvem planu. Zmernost pri prehrani bo užitke pravzaprav še povečala. Po enem koščku vsakega živila lahko mirno sežete. Če pa za potešitev potrebuje še drugi, tretji ali deseti kos hrane, pa se raje vprašajte, ali je tisto, kar čutite, res lakota po hrani. Mogoče pa ste lačni česa drugega.

Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

HRANA IN NJENA CENA

E-pošta Natisni

V časih, ko nas denarna kriza stiska za vrat, si na vsakem koraku prizadevamo privarčevati kakšen evro. Tudi pri hrani. Dandanes si le redki lahko privoščijo brezskrbno nakupovanje v samopostrežni trgovini. Še več: pogosto smo pred težko odločitvijo, kakšna je nujna količina denarja, ki naj ga investiramo v prehrano, da ne bomo ogrozili svojega zdravja. Odločitev je pogosto še težja zaradi silne marketinške ponudbe, za katero stoji industrija prehrane in prehranskih dopolnil. Nekatera so menda celo nujna za naše zdravje ...

Skromnost preživetja
Marsikdo tako trdi, da je globina denarnice pomemben dejavnik, ki vpliva na izbiro naše zdrave prehrane. Pa to res drži? Za nekatere, ki živijo na socialnem robu, na žalost res. Ko nam začne primanjkovati denar za osnovno prehrano, je to vsekakor hitro zdravstveni problem. Ki tudi jasno prikaže neumnosti raznih postenj, za nekatere ljudje celo plačujejo. Na drugi strani pa nam ravno globina denarnice lahko nakoplje številne zdravstvene težave, ko nekritično tlačimo v nakupovalni voziček poceni »junk« hrano, ki velikokrat razen sladkorjev, nezdravih maščob in umetnih snovi ne ponuja za zdravje nič koristnega. Naše telo pa pripelje v stanje »sestradanosti« zaradi pomanjkanja kakovostne hrane, ko kljub obilici »poceni« hrane ne zaužijemo za delovanje telesa vseh potrebnih hranil.
 

Kakovostna hrana ni draga hrana
Kljub hudim časom pa še vedno ni vse zelo črno. Kakovostna hrana ni nujno draga hrana. Večina prehranskih dopolnil je nepotrebna, če je naša osnovna hrana raznovrstna in je na našem krožniku enostavno pripravljena preprosta hrana, ki je lokalno pridelana. Še več, marsikdo nas bo tudi vesel, če mu bomo pomagali pri spravilu jesenskih pridelkov, in mimogrede se bo v avtomobilu znašla tudi kakšna vreča krompirja, gajbica jabolk ali glava zelja. Sama zdrava hrana in še nekaj dobre volje!

Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

VINO IN ZDRAVJE

E-pošta Natisni

Jesen je tudi čas trgatve in vina. Vino, zlasti rdeče vino, pa ni samo okusna pijača, ima tudi številne za zdravje ugodne učinke.

Francoski paradoks
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ponovno opozorili na ugodne zdravstvene učinke vina. Imenovali so jih francoski paradoks in jasno prikazali, da imajo Francozi, ki so znani redni pivci te žlahtne kapljice, kljub relativno mastni prehrani manj srčno-žilnih obolenj. Razlog naj bi tičal v rosveratrolu, močnem antioksidantu, ki se nahaja v grozdju. Vino je, seveda v zmernih količinah, torej res zdravilo. Še več, v starih egipčanskih dokumentih iz več kot 2000 let pred našim štetjem je ravno vino omenjeno kot prvo zdravilo, ki ga je naredil človek. Medicinska uporaba vina ima torej res dolgo zgodovino. Ne samo, da je vino nadomeščalo vodo, ki velikokrat ni bila pitna, znana je tudi njegova vloga kot razkužilo ter pomagalo pri prebavi, zdravilo proti driski in celo brezvoljnosti ter tudi kot analgetik pri porodih. Glede na njegovo tako razširjeno in univerzalno uporabo seveda ni nič nenavadnega, da se je zelo razširila njegova zloraba ter prinesla moro in pogubo mnogih, to je alkoholizem. Negativni učinki alkoholizma so tako potisnili zdravilne učinke vina v temni kot. Šele raziskava francoskega paradoksa je ponovno obudila zanimanje resne medicinske javnosti za pitje vina.

Zdravilni odmerek vina
Kot za vsa zdravila tudi za vino velja pravilo rednega odmerka. Kar je več, sega v področje toksičnosti, pri vinu torej v zdravju škodljiv alkoholizem. Po dogovoru naj bi bil za ženske primeren »odmerek« 1 kozarec vina (okoli 150 ml) na dan, za moške pa 2 kozarca. Ta mora biti reden, seveda pa je treba uporabiti nekaj zdrave pameti in prilagoditi odmerek. Če je nekdo na primer pijan že po enem kozarcu, ni razloga za drugega, čeprav je moški. Drugi kozarec naj raje nadomesti z brezalkoholnim grozdnim sokom.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij