30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Zdravje

VINO IN ZDRAVJE

E-pošta Natisni

Jesen je tudi čas trgatve in vina. Vino, zlasti rdeče vino, pa ni samo okusna pijača, ima tudi številne za zdravje ugodne učinke.

Francoski paradoks
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ponovno opozorili na ugodne zdravstvene učinke vina. Imenovali so jih francoski paradoks in jasno prikazali, da imajo Francozi, ki so znani redni pivci te žlahtne kapljice, kljub relativno mastni prehrani manj srčno-žilnih obolenj. Razlog naj bi tičal v rosveratrolu, močnem antioksidantu, ki se nahaja v grozdju. Vino je, seveda v zmernih količinah, torej res zdravilo. Še več, v starih egipčanskih dokumentih iz več kot 2000 let pred našim štetjem je ravno vino omenjeno kot prvo zdravilo, ki ga je naredil človek. Medicinska uporaba vina ima torej res dolgo zgodovino. Ne samo, da je vino nadomeščalo vodo, ki velikokrat ni bila pitna, znana je tudi njegova vloga kot razkužilo ter pomagalo pri prebavi, zdravilo proti driski in celo brezvoljnosti ter tudi kot analgetik pri porodih. Glede na njegovo tako razširjeno in univerzalno uporabo seveda ni nič nenavadnega, da se je zelo razširila njegova zloraba ter prinesla moro in pogubo mnogih, to je alkoholizem. Negativni učinki alkoholizma so tako potisnili zdravilne učinke vina v temni kot. Šele raziskava francoskega paradoksa je ponovno obudila zanimanje resne medicinske javnosti za pitje vina.

Zdravilni odmerek vina
Kot za vsa zdravila tudi za vino velja pravilo rednega odmerka. Kar je več, sega v področje toksičnosti, pri vinu torej v zdravju škodljiv alkoholizem. Po dogovoru naj bi bil za ženske primeren »odmerek« 1 kozarec vina (okoli 150 ml) na dan, za moške pa 2 kozarca. Ta mora biti reden, seveda pa je treba uporabiti nekaj zdrave pameti in prilagoditi odmerek. Če je nekdo na primer pijan že po enem kozarcu, ni razloga za drugega, čeprav je moški. Drugi kozarec naj raje nadomesti z brezalkoholnim grozdnim sokom.
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

JESEN PRIHAJA

E-pošta Natisni

Za vsakim soncem pride dež in tudi vsakemu poletju, pa četudi je tako vroče kot letošnje, počasi sledijo hladnejši dnevi. Hladnejši, a še vedno prijetno topli dnevi so za telo seveda manj obremenilni. Hkrati pa so jesenski dnevi tudi priložnost, da si opomoremo po poletnem toplotnem šoku in pripravimo na mrzle zimske dneve. Ki bodo od telesa spet zahtevali svoj davek!

Jesenska obnova telesa
Izhodišče za najoptimalnejše delovanje telesa je pravzaprav enostavno. V telo vnašamo hranila, ki jih potrebuje za osnovno preživetje, in jim dodamo tista, ki jih potrebuje zaradi svojih individualnih posebnosti. Te posebnosti zajemajo cel spekter od telesne aktivnosti do presnovnih sprememb, ki so značilne za posamezne bolezni. Za osnovno delovanje telesa je potreben uravnotežen vnos vseh glavnih hranil: sladkorjev, beljakovin in maščob, tem pa dodamo mikrohranila v obliki prehranskih virov vitaminov, antioksidantov, posameznih rudnin itn. In ravno jesenski čas je tisti, ko je na voljo pester spekter živil, zato je sestava uravnoteženega jedilnika za obnovo telesa v jeseni še lažja. Jesenski pridelki ponujajo številna živila, ki so na primer bogata s sladkorji in primerna za zelo telesno aktivni del ljudi, mednje štejemo tudi otroke. Sadje in razna žita so prvovrsten vir sladkorjev in vsebujejo tudi številna mikrohranila. Posebna odlika jeseni je raznovrstnost ponudbe živil, ki omogoča, da telo dobi res vse potrebne snovi za najboljše delovanje. Živila, ki so vzgojena v lokalnem okolju, pa imajo še posebej bogato vsebnost hranil. Zdravje je torej na dosegu roke. Na naših vrtovih, poljih in hlevih. In ne v čudežnih dietah, tabletkah in praških iz daljnih krajev.

Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

OLIMPIJSKE IGRE NA KROŽNIKU

E-pošta Natisni

Na višku poletne sezone ne bo vroče samo nam. V žaru poletne vročice so bodo za olimpijske kolajne borili najboljši športniki tega planeta. Ko iz sence in s primerno prehransko podporo spremljamo neverjetne športne dosežke, se vedno znova poraja vprašanje: »Kako lahko človeška telesa zmorejo vedno hitreje, močneje in višje?«

Krožnik olimpijskih zmagovalcev
Del odgovora leži tudi na njihovem krožniku. Večina vrhunskih športnikov se zaveda, da je prehrana njihovo delovno orodje. Tako kot trening. Brez ustreznega vnosa hranil, ki omogočajo energijsko podporo organizmu med samim naporom in njegovo obnovo po telesni vadbi, vrhunskega športa enostavno ni. Sanje marsikaterega športnika se namreč končajo že pri slabi vsakodnevni, osnovni prehrani. Nezadosten vnos hranil, ki jih večino dobijo z glavnimi obroki, se namreč zelo hitro pokaže kot utrujenost, poškodbe in bolezni zaradi oslabelega imunskega sistema.

Krepka prehrana
Osnovna prehrana vrhunskih športnikov je enostavna in za marsikoga kar dolgočasna. Marsikateri vztrajnostni športnik ima namreč osnovno prehrano sestavljeno iz preprosto pripravljenih virov sladkorjev, kot so testenine, riž, krompir in kruh ter njihove kombinacije, s kakovostnimi viri beljakovin (pusto meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca). Za gurmanske načine priprave in uporabo prefinjenih dodatkov kar zmanjka časa in energije. Ko te športnike povprašamo o prehrani, marsikdaj celo dobimo občutek, da je njihova hrana kmečka: izdatna in lahko prebavljiva, da lahko opravijo vso fizično delo, ki ga telesna vadba zahteva. Seveda je prav tako kot sama hrana tudi ključno, da jo zaužijejo ob pravem času. Rekli bi celo lahko: za vrhunske dosežke je potrebna zdrava kmečka pamet, ki pravi, da prazen žakelj ne stoji pokonci. Ko enkrat osvojimo osnovo strategije prehrane pri telesni aktivnosti, ugotovimo, da je vloga sofisticiranih, pregrešno dragih in eksotičnih prehranskih dodatkov zelo majhna in je večinoma plod marketinških prijemov farmacevtske industrije. To pa je še dodaten nauk olimpijskih iger za vsakodnevno življenje!


Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij