Zdravje

KAKO OSTATI ZDRAV

E-pošta Natisni

Življenje teče bistveno hitreje, kot nam dopušča narava. Če se preveč podredimo bremenu okolja in logiko brezglave hitrosti prenesemo tudi v svoje vsakodnevno življenje, počasi načenjamo telo.

Številne ekološke katastrofe nas učijo, da nam narava daje veliko, a le do neke meje. Podobno je z našim telesom. Nenehno izčrpavanje, telesno in psihično, načne tudi tiste z najmočnejšimi geni in pripomore k nastanku številnih bolezenskih stanj in kroničnih bolezni. Zato se moramo vsak dan zavedati, da je telo dragocenejše od najobčutljivejšega stroja. Za stroje obstajajo nadomestni deli, za telo jih skoraj ni. Skrb za naše zdravje, telesno in psihično, je najboljša življenjska investicija. Zanj poskrbimo z ustrezno prehrano, redno in zmerno telesno aktivnostjo. Poskrbimo za zadostno količino spanca in se izogibamo škodljivim navadam, zlasti kajenju in pretiranemu uživanju alkohola.

Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

ZIMSKA DEHIDRACIJA

E-pošta Natisni

Dehidracijo ponavadi povezujemo z vročim vremenom. A vroči letni časi so že daleč za nami, zato zelo redko pomislimo na dehidracijo, ki je v zimskem času še vedno in enako nevarna. Ste že kdaj pomislili, da vas zebe zato, ker ste dehidrirani?

Dehidracija: Dehidracija dobesedno pomeni »ob vodo«. Torej, našemu telesu primanjkuje vode, ker smo je preveč izgubili ali pa je vnos tekočine premajhen. V zimskem času smo izpostavljeni dehidraciji, če smo na prostem na mrazu in v ogrevanih prostorih, ki so pravi toplotni udar za naše telesne zaloge vode. Telesno vodo izgubljamo z dihanjem, odvajanjem vode in blata ter preko kože z znojenjem. Izgube z znojenjem so še posebej izrazite, ko nam je vroče v preveč zakurjenih prostorih ali pod pretoplimi bundami. Če smo preveč dehidrirani, več kot dva odstotka, ni motena samo naša telesna zmogljivost, težave imamo tudi z miselnimi funkcijami.

Mraz: Dehidracija pri telesni aktivnosti na prostem v mrzlih zimskih mesecih nastopi zelo hitro. Že za ogrevanje mrzlega zraka v dihalih porabimo veliko tekočine. Prav tako na mrazu zelo težko »zadenemo« pravo količino oblačil. Ker pa mrzle temperature okolja niso ugodno okolje za pitje, se pri telesno aktivnih med zimskimi športi zelo hitro pojavi dehidracija. Zato je treba pri aktivnostih na prostem piti. Tudi če nam ne ustreza.

Topli prostori: Praviloma je temperatura zaprtih prostorov pozimi višja kot poleti in je toplotna obremenitev posledično večja. Pa ne samo večja, ogrevani zrak je namreč ponavadi tudi zelo suh in za njegovo vlaženje pri dihanju potrebujemo dodatno tekočino.
Pozimi torej pijte! Tako boste preprečili dehidracijo in njene zdravju nevarne posledice. Pa tudi zeblo vas bo manj!
Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

PREHRANA BOLNIKOV

E-pošta Natisni

V zadnjem času opažam, da smo enostavno pozabili, da je za zdravje in podporo organizmu med boleznijo pomembna predvsem osnovna prehrana. Brez dobre osnovne prehrane: raznovrstne in kakovostne enostavne vsakodnevne prehrane je nemogoče podpreti telo, ki je zdravo, kaj šele, ko zbolimo. Tako me vedno znova presenetijo pisma, kot je naslednje: »Pred kratkim so očetu postavili diagnozo raka. Ker si vsi želimo, da bi obsevanja in kemoterapije kar najboljše prestal, vas prosim za nasvet. Seveda bomo poskrbeli za primerno prehrano, kljub temu pa smo razmišljali o nakupu izdelkov za razstrupljanje organizma (našteti trije izdelki), krepitev imunskega sistema (našteti štirje izdelki), dodatek k obrokom (napisano prehransko dopolnilo znanega proizvajalca z dobrim marketingom).« Omenjena je še spletna povezava do teh izdelkov in vprašanje, ali je kaj od tega mogoče dobiti na recept.

Ob takšnih pismih najprej globoko zajamem sapo in se skušam postaviti v vlogo pisca, ki bi res rad najboljše in ne razume, da je najboljše za bolnike tudi najbolj enostavno. Predvsem je pomembno, da jé zadosti in da, če niso ravno ledvični bolniki (praktično edina izjema), jedo beljakovinsko bogato hrano. Ob tem se moramo zavedati, da je tudi meso dober vir beljakovin.
Na prehranske dodatke pa lahko, dokler bolniki zadosti jedo, enostavno pozabimo. Bistvena je polnovredna hrana, o dodatkih se začnemo pogovarjati šele, če ima bolnik prehranske težave in hujša. A takrat potrebuje strokovno svetovanje usposobljenega dietetika. Vsekakor pa se podpora telesu med boleznijo ne rešuje po internetu in spletnih nakupih.

Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij