BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Turizem

Posočje – pokrajina navdiha in kulinaričnih dobrot

E-pošta Natisni
Od kraškega izvira sredi Julijcev prek brzic in slapičev v Trenti do korit in tolmunov v Bovški kotlini smaragdni odsevi reke Soče burijo domišljijo, vznemirjajo čute, božajo poglede. Sredi te čudovite pokrajine deluje Kmetijska zadruga Tolmin, ki že 20 let združuje 208 posoških kmetov in njihovih družin. Kmetje zadrugi prodajajo svoje živali in mleko. Zadruga letno ustvari več kakor 13 milijonov evrov prihodkov in zagotavlja številna delovna mesta v regiji. V okviru zadruge delujeta dve podjetji v lasti zadruge: od leta 1994 Mlekarna Planika Kobarid in od lani podjetje Alpija.
 
Zadruga je od propadlega podjetja MIP odkupila proizvodni obrat v Tolminu in začela s programom suhomesnih izdelkov po Mipovih recepturah in tehnologiji z novo blagovno znamko Alpija.
 
Niko Maver, direktor zadruge in podjetja Alpija, pravi: »V prihodnjem letu načrtujemo proizvesti 250 do 300 ton salam, nekdanji Mipov program bomo nadgradili tudi s salamami iz divjačine in ovčetine, obenem pa bomo za Mesno industrijo Košaki tedensko naredili tudi pet do sedem ton govejih salam. Ob polni proizvodnji bi v obratu lahko pridelali 900 ton izdelkov. Predelovali bomo le meso domače prireje. Pospešeno preko domačih trgovcev iščemo poti za trženje doma, sočasno pa tudi na tujem.«
 
Mlekarna Planika Kobarid odkupuje mleko od 150 posoških kmetov in ima lastno farmo v Bovcu, kjer redijo 130 krav za proizvodnjo izdelkov pod blagovno znamko Planika. Poleg tega pa odkupujejo mleko tudi v občini Bohinj, iz katerega izdelujejo izdelke pod blagovno znamko Bohinjka. Njihova posebnost je, da so vsi izdelki narejeni iz pasteriziranega nehomogeniziranega mleka, v katerem so uničeni vsi zdravju škodljivi mikrobi, hkrati pa so ohranjene vse bistvene lastnosti surovega mleka. Poleg sirov z naravno skorjo, kot so
sir Tominc, Planika in Kober, surovega masla, kislega mleka, kefirja, sladke smetane in jogurtov pa so edini proizvajalec sladke albuminske skute, ki jo odlikuje visok delež beljakovin, kot sta albumin in globulin.
Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček, ki je tudi predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in ena od desetih nominirancev za Delovo osebnost leta 2011, pravi: »Naši izdelki nosijo v sebi energijo neokrnjene narave, saj prihajajo iz tistega dela Slovenije, kjer je zrak poln življenjske energije, narava pa je pravljično lepa in razkošna.«Mlekarna Planika ima tradicijo, ki jo predstavlja v muzeju Od planine do Planike, kjer sta predstavljena dediščina planinskega pašništva vse od 12. stoletja pa do danes in razvoj sirarstva. Ob lepem vremenu se lahko odpravite na eno od številnih planin Zgornjega Posočja, kjer še danes pasejo živino, in na številnih planinskih sirarnah pokusite na tradicionalen način pridelan sir Tolminc, ki je že stoletja posebnost visokogorskih planin.
 

Iskrivi mehurčki Vipavske doline

E-pošta Natisni
Penina Zelena – izdelana po klasični metodi zadružne Vinske kleti Vipava 1894 je extra brut peneče vino, pridelano iz avtohtone sorte zelen, značilne za Vipavsko dolino.
Grozdje sorte zelen je pridelano v zgornji Vipavski dolini ter ročno obrano v septembru. Trgatvi sledijo kratka hladna maceracija drozge, fermentacija pri 15 ºC ter sekundarna fermentacija po klasični metodi, pri kateri vino odleži 20 mesecev na kvasni usedlini. Penina ima slamnato rumeno barvo z zelenimi odtenki in sorten rastlinski vonj, značilen za to sorto z nežno cvetno-sadno aromo. Okus je prijeten, svež ter hkrati bogat in dozorel. V svoji popolnosti se izrazi pri temperaturi serviranja od 6 do 8 ºC, poda se aperitivom in desertom, ob katerih bo zažarela v vsej svoji iskrivosti.
Monika Kosmač, enologinja kleti, o vinu pravi: »Penino odlikuje svežina vipavskih vin z nežno aromo cvetno-sadne zaznave, ki jo dopolnjujejo mediteranske dišavnice (sivka, rožmarin). V svečan trenutek iskrivi mehurčki vnesejo opojnost z aromo začimb (cimeta, klinčkov) in citrusov. Občutek v ustih je simpatično peneč, okus pa osvežilen.«
Besedilo in fotografija Vinska klet Vipava 1894
»Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«
 

Koline so del naše dediščine

E-pošta Natisni

Čas okoli martinovega, božiča in pred pustom je na Slovenskem tudi čas kolin, domačega praznika, ki mu ponekod pravijo furež, drugod koljerija ali celo prašičji praznik. Na koline je po navedbah etnologa Janeza Bogataja vezano obredje, ki je bilo v upodobitvah klanja prašiča znano že v srednjem veku, hkrati pa ravno koline predstavljajo izjemno dediščino slovenske prehranske in kulinarične kulture, ki se kaže v zelo velikem številu različnih prehranskih izdelkov, katerih posebnosti se skrivajo v recepturah in postopkih prekajevanja in sušenja. Poglejmo samo klobase: poznamo jih od belih kašnatih do zasavskih jetrnic, kožaric, krvavic in mulc ter do izjemne kranjske klobase, ki po Bogataju velja za kulinarično mojstrovino brez primere. Škoda pa je, dodaja ugledni etnolog, da kulinaričnega bogastva še vedno nismo ustrezno zaščitili in kot prepoznavno znamko ponudili domačim in tujim kupcem.

 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij