Turizem

Pustne šege, navade, reki in dobrote

E-pošta Natisni

Najstarejše plesno izročilo se je na Slovenskem ohranilo v povezavi s pustnimi maskami in šegami. Človek je bil v preteklosti povsem odvisen od narave in letnih časov. Pomemben je bil zlasti čas, ko je zima z vsemi vremenskimi neprilikami prehajala v pomlad. Na te spremembe je želel vplivati, tako da je nase sprejel krinko različnih živali in bajeslovnih bitij ter jih z izvajanjem gibov, poskokov, mimik in s plesom oponašal, da bi ugodno usmerjal neznane sile narave. In te šege, običaji in navade so se ohranile vse do danes.

Eden najbolj znanih pustnih običajev in mask v Sloveniji so ptujski kurenti ali koranti, ki so najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Kurenti – koranti si zvonce in svojo opravo lahko nadenejo po svečnici ter začnejo z zvonjenjem in skakanjem privabljati v deželo pomlad in prinašati dobro letino. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti – koranti tudi možje, otroci in ženske. Še danes pa so se v nekaterih predelih Slovenije ohranile maske, ki so značilne le za tisti kraj. Tako so znani cerkniška čarovnica Uršula,cerkljanski lavfarji, na Dolenjskem kostanjeviška šelma, škoromati v Brkinih in še bi lahko naštevali. Vse do danes pa so se ohranili tudi pustni reki in verovanja, kot je tale: »Na pepelnico mora priti prva k hiši ženska, ki naj malo zapleše. Potem bo pri hiši debela repa.« Kot pravijo, pa morajo biti za pusta siti ljudje, živina in duhovi, zato pustnih dobrot na mizi na sme manjkati. (Povzeto po kurentovanje.net, welcome-to-slovenia.com, KUD Oton Župančič Vinica)
B. J.
 

Kgz Slovenske Konjice uspešno že več kot 60 let

E-pošta Natisni
Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice deluje od leta 1948. V tem času je doživela nekaj organizacijskih sprememb. Deluje na območju občin Vitanje, Zreče, Slovenske Konjice in Oplotnica. V zadrugo je vključen 301 član, pogodbenopa sodeluje še s približno 400 kmetijami.
 
Zadruga je lani odkupila 2.100 glav govedi in 6.800 m3 lesa. Skupni prihodki so v lanskem letu presegli 10 milijonov evrov. Zelo pomembna dejavnost zadruge pa je trgovina. Ima pet trgovin s kmetijskimi potrebščinami, gradbenim materialom in drugim tehničnim blagom.
 
 
Otvoritev zadružne trgovine v Vitanju septembra 2010
 
 

V zibelki slovenske kulture uspešno deluje Kmetijska zadruga Velike Lašče

E-pošta Natisni

Tradicija zadružništva ima v velikolaški pokrajini močne korenine. Temelji segajo v čas ustanovitve Zadružne hranilnice in posojilnice, ki je bila kmetom predvsem v finančno pomoč. Zato so naši predniki začeli razmišljati o ustanovitvi še ene zadruge. Spomladi leta 1913 so na pobudo 32 članov ustanovili Živinorejsko zadrugo, katere cilj je bil izboljšati plemensko vrednost živine, zato so v Švici kupili plemenske bike sivorjave pasme. Čez 15 let je bila ustanovljena še Mlekarska zadruga z dnevnim odkupom 200 litrov mleka. Po letu 1950 so na območju zadruge Velike Lašče nastale štiri zadruge v Robu, na Turjaku, v Dvorski vasi in na Karlovici, ki so se zaradi ekonomske šibkosti leta 1960 združile v Kmetijsko zadrugo Velike Lašče. V povezavi s predelovalno industrijo in trgovino je bil naziv zadruge KIT – KZ, kasneje je bilo njeno ime Mercator KZ. V zadrugo se je leta 1992 včlanilo 152 kmetov in delavcev. Od leta 1961 do 1990 je bila ena izmed glavnih dejavnosti zadruge trgovina na debelo z odkupom in prodajo izdelkov domače hišne obrti ter embalaže.

Več ...
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij