30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 
Uvodna misel

Ekološka pridelava hrane vse pomembnejša

E-pošta Natisni
mag. Anita Jakuš, odgovorna urednica

Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se v zadnjih letih stalno povečuje. Posamezniki in družba se vse bolj zavedamo pomena zdravega načina življenja in zdrave prehrane. Podnebne spremembe, višje koncentracije toplogrednih plinov, višje povprečne globalne temperature, sprememba vzorcev letnih in sezonskih količin padavin ter pogostnost skrajnih pojavov vplivajo na količino in kakovost hrane, stabilnost pridelave in naravno okolje kmetijskih območij. Vplivajo na razpoložljivost vodnih virov, pojav škodljivcev in bolezni ter na tla, kar spreminja pogoje za kmetovanje.
 
Ekološko kmetovanje varuje okolje, ohranja biotsko raznovrstnost, ščiti naravne vire, skrbi za dobro počutje živali in ohranja rodovitnost tal. Naravne metode kmetovanja in kroženje snovi brez uporabe kemičnih sredstev, nedovoljenih gnojil in dodatkov za izboljševanje tal zmanjšujejo toplogredne pline. Krajšanje transportnih poti pri oskrbi s hrano, ki manj obremenjuje okolje, in sonaravnost pridelave sta koraka, ki bosta prispevala k trajnostnemu razvoju našega okolja in celotne družbe ter s tem varovala tako pridelovalce kot kupce. Ekološko pridelana hrana ima večjo dodano vrednost. Zagotavlja večje zaslužke kmetovalcem in s spodbudami, ki jih ekološki pridelavi namenja Evropska unija, povečuje obseg tovrstne pridelave.
 
Na trgu je vedno več ekoloških živil, ponudba postaja vse pestrejša, pa vendar povpraševanje še vedno presega ponudbo in ekološka hrana je za večino potrošnikov še vedno predraga. Velike trgovske verige prepoznavajo tržno nišo v ekoloških proizvodih. Pojavljajo se posamezni pridelovalci in zadruge, ki ponujajo ekološko meso, ekološko mleko, ekološko zelenjavo in sadje, vendar njihova pridelava ne zadošča nenehno rastočemu povpraševanju. Ekološke kmetije večino pridelave prodajo na sami kmetiji ali na tržnicah. Tako za večino potrošnikov še vedno ostaja pomembna konvencionalna pridelava, ki v Sloveniji izpolnjuje visoke pridelovalne standarde in ki je zanje cenovno dostopnejša. Vlada RS je že leta 2005 sprejela akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva, v katerem predvideva, da bomo v Sloveniji imeli do leta 2015 petnajst odstotkov ekoloških kmetov, dvajset odstotkov obdelovalnih površin, obdelanih po smernicah ekološkega kmetijstva, v skupni količini prodane hrane pa desetodstotni delež ekoloških živil slovenskega izvora.
 
Približati se harmoniji narave, varovanju okolja, pridelavi varne in zdrave hrane, ohranjanju delovnih mest na podeželju, zagotavljanju živega in zdravega podeželja ponuja sodoben način kmetovanja, ki temelji na sonaravnih metodah. Ekološka pridelava zahteva veliko znanja, vztrajnosti in volje, vendar zagotavlja pridelavo kakovostne in zdrave hrane. Naša prihodnost je odvisna od nas, ki hrano pridelujemo, in od nas, ki v trgovini kupujemo hrano.
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij