30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Kmetijstvo in gozdarstvo

O slovenskem kmetijstvu po letu 2013

Na Posvetu o reformi skupne kmetijske politike do 2020, ki ga je pripravilo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Mariboru 18. novembra 2011, so bile predstavljene vsebine sprememb predloga skupne kmetijske politike do leta 2020, prve ocene njenih učinkov in predlogi izhodišč Slovenije za pogajanja na ravni EU.

Vsi nevladni partnerji so predstavili svoja stališča do predloga Komisije o prihodnji skupni kmetijski politiki, med njimi tudi Zadružna zveza Slovenije, ki se zavzema za ustrezne dohodkovne in druge možnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti čim širšemu krogu kmetov, učinkovit razvoj podeželja, administrativno poenostavitev in ustrezno vlogo zadrug.

 
 

Zgornjesavinjski in šebreljski želodec zaščitena v eu

Kotiček Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
Evropska komisija je sredi novembra v Uradnem listu EU objavila registracijo novih slovenskih proizvodov, med katerimi sta tudi Zgornjesavinjski želodec (zaščitena geografska označba - ZGO) in Šebreljski želodec (ZGO).
 
Zgornjesavinjski želodec izdelujejo na območju Zgornjesavinjske doline. Je na zraku sušena oziroma zorjena mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa (stegno, pleče) in trde hrbtne slanine. Ime izdelka izhaja iz tega, da so nadev že od nekdaj polnili v naravne ovitke, predvsem prašičje želodce. Še danes mesni nadev z dodatkom soli in začimb polnijo v naravne ovitke, kot so prašičji želodec, prašičji mehur, slepo goveje črevo, ali v umetne prepustne ovitke. Za Zgornjesavinjski želodec je značilna za Zgornjesavinjsko dolino tipična tehnologija izdelave in zorenja oziroma sušenja v svojstvenem predalpskem podnebju. Tudi receptura se prenaša iz roda v rod. Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da ima izdelava Zgornjesavinjskega želodca več kot 100-letno tradicijo.
 
Šebreljski želodec je mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa in trde slanine. Odlikuje se po mesnatosti in po skromnem deležu slanine. Oblika želodca je ploščata, odvisna od polnjenja v mehur, danko ali umetni ovitek. Šebreljski želodec že dolga leta izdelujejo na Idrijskem in Cerkljanskem, vendar o tem ne obstaja veliko pisnih virov. O dolgem obstoju in tradicionalnem predelovanju te mesnine na Šebreljah in v širšem območju pričajo edino številni ustni viri ljudi, ki želodce izdelujejo že mnogo let. Šebreljski želodec zori in se suši v sušilnicah. Na sušenje ugodno vpliva stalno kroženje zraka, ki ga sprožajo toplotne razlike med osojnimi in prisojnimi legami, kar se odraža v dolinskih tokovih zraka s primerno relativno vlago zraka. Posebnosti Šebreljskega želodca zagotavljajo podnebni pogoji sušenja in zorenja, tradicionalna tehnologija izdelave želodcev in kakovostna surovina. Prepoznaven je po svoji specifični obliki, zunanjemu videzu ter senzoričnih in gastronomskih lastnostih.
 
Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih devet slovenskih proizvodov: poleg Kočevskega gozdnega medu, Zgornjesavinjskega želodca in Šebreljskega želodca tudi Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Prleška tünka, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica.
Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

 
 

Prijazno do okolja je prijazno do človeka

Več razumevanja za trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost pričakujejo podpisniki Dogovora o sodelovanju pri trajnostnem razvoju in biotski raznovrstnosti, ki so ga pod pokroviteljstvom Državnega sveta in njenega predsednika mag. Blaža Kavčiča, podpisale zveze društvenih organizacij sredi novembra. Zveze podpisnice sporazuma Lovska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije predstavljajo več kot 250.000 prostovoljcev. Člani teh organizacij prostovoljsko izvajajo načela trajnostnega razvoja družbe v praksi, s svojim prizadevnim vsakodnevnim delom. Podpisnice pričakujejo, da bodo povezane dosegle višjo raven razumevanja in spodbud od države.

 
 

Katere bodo naj tematske učne poti?

Kmalu bodo znane najboljše tematske poti v letu 2011. Trem najlepše urejenim bo Zavod za gozdove Slovenije skupaj s Turistično zvezo podelil priznanja na zaključni prireditvi, ki bo 8. decembra 2011. 14 regijskih komisij je v okviru območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije izbralo regijske zmagovalne poti, med njimi pa bo posebna strokovna komisija skladno z merili razpisa izbrala najboljše tri v Sloveniji. Po navedbah Boruta Debevca iz Zavoda za gozdove Slovenije se je vse začelo z gozdnimi učnimi potmi pred 30 leti, ki so jih označevali gozdarji, danes pa je v Sloveniji že več kakor sto tematskih poti, ki so namenjene izobraževanju, rekreaciji in turizmu v gozdnem prostoru.

 
 

Načelo kratkih verig v javnem naročanju

Kotiček Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
Temeljna naloga kmetijstva je zagotavljati zadostno preskrbo z varno hrano in s tem zadovoljevati eno od osnovnih potreb človeštva. Zaradi negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane postajata vse pomembnejši lokalna oskrba z živili ter čim višja stopnja samooskrbe z varno in kakovostno hrano.
 
V prehrani populacije prebivalstva, ki v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 spada v tako imenovano ogroženo populacijo in se prehranjuje v javnih zavodih, uporabljajo le malo proizvodov, pridelanih v neposredni bližini potrošnika. Zato je bila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovana Medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sedmih ministrstev, ki je dobila nalogo pripraviti podlago in pogoje za uveljavitev »načela kratkih verig« pri oskrbi te populacije potrošnikov in tudi drugih naročnikov javnega sektorja s hrano in živili.
 
Z uveljavitvijo »načela kratkih verig« bodo ustvarjeni realni pogoji za oskrbo t. i. ogroženih skupin prebivalstva z lokalno pridelano hrano višje kakovosti, niso pa zanemarljivi tudi drugi pozitivni učinki, kot so porast stopnje samooskrbe s hrano, zagotavljanje trajnostne rabe površin, namenjenih pridelavi hrane, in zmanjševanje »ogljičnega odtisa« oziroma zmanjševanje sproščanja toplogrednih plinov zaradi prevoza hrane iz tujih držav ali celo drugih kontinentov. Medresorska delovna skupina meni, da enega od glavnih vzrokov za usihanje lokalne oskrbe predstavljajo nekatera določila Zakona o javnem naročanju, ki urejajo nabavo prehranskih surovin in živilskih izdelkov v javnih zavodih. Poleg tega na javnih razpisih največkrat uspejo velike trgovske verige, ki ponudijo veliko izbiro raznovrstnih, večinoma uvoženih kmetijskih proizvodov, lokalni pridelovalci pa jim s svojimi kakovostnimi pridelki ne morejo konkurirati. Aktivnosti delovne skupine so usmerjene v pripravo ustreznega priročnika, ki bo javnim zavodom omogočal lažjo in poenoteno pripravo javnih naročil za nakup kakovostne lokalno pridelane hrane.
Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij