PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Kmetijstvo in gozdarstvo

Zlata trsna rumenica

Fitosanitarne službe so v letu 2011 pri pregledih vinogradov odkrile večje izbruhe zlate trsne rumenice v okolici Izole ter na lokaciji Grintovec v slovenski Istri in na Krasu v Danah pri Sežani, nove okužbe pa so bile ugotovljene tudi v že obstoječih žariščih na Goriškem in v okolici Novega mesta. Zato je Fitosanitarna uprava 2. septembra 2011 izdala novo odločbo, s katero so bila določena nova žarišča okužbe v slovenski Istri in na Krasu ter razširjena obstoječa žarišča v okolici Izole, na Goriškem ter v okolici Novega mesta.
 
Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée, zmanjšuje količino in kakovost pridelka, okužene trte pa po nekaj letih propadejo. S pomočjo prenašalca ameriškega škržatka se okužba v vinogradu hitro širi.
 
Za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni vinske trte je pomembno, da vinogradniki v žariščih okužbe še pred naslednjo rastno dobo uničijo okužene trte v skladu z odločbami fitosanitarne inšpekcije, v letu 2012 pa bo potrebno dosledno zatiranje ameriškega škržatka po napovedi javne službe za varstvo rastlin.
 
Zaradi nevarnosti širjenja zlate trsne rumenice Fitosanitarna uprava poziva vse vinogradnike, da redno pregledujejo vinograde in v primeru, da najdejo simptomatične trte, takoj pokličejo lokalnega fitosanitarnega inšpektorja, službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko-gozdarskem zavodu ali inštitutu ali Fitosanitarno upravo. Še posebno je treba biti pozoren, če se število simptomatičnih trt v vinogradu povečuje. Samo s pravočasnim odkrivanjem bolezni in z zgodnjim ukrepanjem lahko preprečimo veliko gospodarsko škodo.
 
Več informacij o razmejitvah in ukrepih je na spletni strani Fitosanitarne uprave:
 
Pripravila:
mag. Erika Orešek, Fitosanitarna uprava RS
 
 

Ekološko kmetovanje

Potrošniki se dandanes vse bolj zavedamo pomena ekološkega kmetovanja in ekoloških živil. Toda, kaj pa sploh pomeni ekološko kmetijstvo? Preprosto povedano je to način kmetovanja, ki spoštuje sistem naravnih življenjskih ciklov, ob tem pa potrošnike preskrbuje s svežimi in okusnimi živili.
Ekološka živila so pridelana oziroma predelana brez uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil, brez uporabe rastnih regulatorjev in hormonov, brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, brez uporabe ionizirnega sevanja, z uporabo naravnih metod za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov, z upoštevanjem bioloških in etoloških zahtev živali, z omejeno uporabo veterinarskih medicinskih izdelkov in z gojenjem rastlin in živali, ki so prilagojene našim rastnim razmeram.
Nadzor nad pridelavo oziroma predelavo ekoloških živil
Ekološki kmetje, predelovalci in uvozniki morajo izpolnjevati stroge predpise, če hočejo svoja živila označevati kot ekološka. Da bi zagotovili izpolnjevanje teh predpisov, obstaja strog sistem nadzora. Ta nadzor mora potekati na vsaki stopnji preskrbovalne verige z ekološkimi živili, kar potrošnikom zagotavlja, da kupujemo ekološka živila, ki so bila pridelana in predelana skladno s strogimi evropskimi predpisi, katerih cilj je spoštovanje okolja in dobrega počutja živali. V Sloveniji nadzor izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki jih je za opravljanje teh nalog pooblastilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadzor se opravi najmanj enkrat na leto. Če ekološki kmet, predelovalec ali uvoznik uspešno opravi nadzor, mu organizacija za kontrolo in certificiranje izda certifikat za ekološka živila. Šele na podlagi tega certifikata se šteje, da je neko živilo res ekološko.
Kako prepoznati ekološko živilo?
Ko se kot potrošnik odločimo za nakup ekološkega živila, moramo biti prepričani, da smo dobili natanko to, kar smo plačali. Ekološko živilo, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, je v Sloveniji dovoljeno označiti z označbo »ekološki«, dovoljene pa so tudi okrajšave oziroma izpeljanke, kot sta »eko« in »bio«. Od 1. julija 2010 morajo biti vsa ekološka živila označena tudi z novim logotipom EU za ekološko kmetovanje. V Sloveniji pa so lahko ekološka živila označena tudi z nacionalnim zaščitnim znakom. Dodatne informacije o ekološkem kmetovanju lahko najdete na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/agriculture/organic/home_sl.
 
 

Tradicionalni slovenski zajtrk

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 17. avgusta potekala predstavitev projekta »Tradicionalni slovenski zajtrk«, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).

Pri projektu sodelujejo tudi MKGP, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za zdravje, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Inštitut za varovanje zdravja RS.

 
V projekt je vključenih 825 osnovnih šol in 162.000 otrok v osnovnih šolah ter 891 vrtcev in 76.000 otrok v vrtcih. Vsi ti bodo 18. novembra 2011 imeli tradicionalni slovenski zajtrk.
 
Minister mag. Dejan Židan je na predstavitvi povedal, da je projekt usklajen z videnjem razvoja prehrane v Sloveniji, s stališča kmetijstva pa je pomemben predvsem zaradi seznanjanja otrok s pridelavo in predelavo hrane ter s pomenom hrane iz lokalnega okolja. Poleg tega je minister poudaril tudi pomembnost sodelovanja celotnega sektorja, tako politike kot tudi pridelovalcev, predelovalcev in strokovnih institucij. Projekt v veliki meri sloni na prostovoljnih prispevkih kmetov in živilskopredelovalne industrije. Ti bodo tako prispevali skoraj 13 ton črnega kruha, malo manj kot 2 toni surovega masla, 2,2 tone cvetličnega medu, 28 ton jabolk in 43.000 litrov mleka. Tradicionalni slovenski zajtrk naj bi tako v naslednjih letih potekal vsak tretji petek v novembru.
 
Glavni cilj projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v prehranjevalnih navadah, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega porekla, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in o pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in širše okolje. Posebej bodo izpostavljene posamezne kmetijske panoge: čebelarstvo, prireja mleka, sadjarstvo, pridelava žit. Pomemben poudarek bo tudi na splošnem ozaveščanju mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.

 

 
 

V skrbi za čisto okolje

V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina iz Šoštanja, družbeno odgovornem in okoljsko osveščenem podjetju, so v skrbi za čistejše in prijaznejše okolje storili pomemben korak za prihodnost. Kupci lahko pri njih brezplačno oddajo odpadno folijo (folije za ovijanje bal, vreče od gnojila, folije za pokrivanje silosov ...), ki pa mora biti očiščena – brez mrežice, blata, krme, drugih primesi, brez ostankov gnojil in silaže. Zadruga zbere in odvozi odpadno embalažo na lastne stroške, saj se zaveda, da odpadna folija obremenjuje okolje. Embalaža je namreč biološko nerazgradljiva in razpade na manjše strupene koščke, ki onesnažujejo zemljo, vodo in prihajajo v prehrambni cikel živali. Poleg tega odvržena folija močno kvari podobo ruralnega okolja. V skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je distributer (prodajalec) embalaže dolžan prodano embalažo tudi brezplačno prevzeti in poskrbeti za primerno zbiranje, shranjevanje, predelavo ali odstranitev. Ravnanje Kmetijske zadruge Šaleška dolina je tako pomemben vložek v boljšo in čistejšo prihodnost ter varovanje okolja. A. S.
 
 

Evropska zaščita označbe porekla Nanoškemu siru

Nanoški sir je konec septembra pridobil zaščito označbe porekla tudi na evropski ravni in tako postal prvi in edini sir z evropsko zaščito označbe porekla v Sloveniji. Zaščita pomeni, da celoten postopek od pridelave krme za krave, brez gensko spremenjenih sestavin, prireje mleka in predelave mleka v sir poteka v točno določenem območju. V mlekarni Vipava že od leta 1986 izdelujejo Nanoški sir iz mleka, ki ga pridobivajo z območja Nanosa, ki obsega Vipavsko dolino, Kras, Trnovsko-Banjško planoto, Postojnsko kotlino in del Idrijskega hribovja, od krav sivorjave pasme. Izdelava sira na tem območju sega že v 16. stoletje, ko so sir izdelovali iz ovčjega mleka, danes pa ga izdelujejo izključno iz kravjega mleka. Nanoški sir pridelujejo na tradicionalen način, zorenje poteka v naravnih razmerah brez filtracije in segrevanja zraka ter je omejeno na območje zgornjevipavskega vinorodnega okoliša. Rezultat takega zorenja je sir zlato rumene barve z redko posejanimi očesi v velikosti graha ter z intenzivnim vonjem in okusom, ki postane po večmesečnem zorenju rahlo pikanten.
Besedilo in fotografija Vipava 1894 d.d.
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij