PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

PESTROST IN RAZNOLIKOST...

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Kmetijstvo in gozdarstvo

16. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV

Skoraj 80% gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti in s temi gospodari preko 462.000 lastnikov gozdov. Sečnja in spravilo lesa je poglavitno opravilo pri gospodarjenju z gozdovi. To delo je nevarno že v običajnih razmerah, še posebej pa ob sanacijah naravnih ujm. Žled je letos prizadel več kot polovico slovenskih gozdov in ocenjujemo, da je v sanacijo posledic te ujme tako ali drugače vključenih več kot četrt milijona lastnikov, dodatno pa še njihovi družinski člani in sorodniki.

Letos ob željah po čim hitrejši sanaciji gozdov vzporedno vedno s strahom gledamo med množicami številk tudi v tiste, ki jih kažejo statistike o poškodbah pri delu v gozdu. V zadnjih letih je to nevarno delo terjalo visok krvni davek - letno do 20 smrtnih žrtev ter večje število težko poškodovanih. Zavod za gozdove Slovenije je pri sanacijskih ukrepih v gozdovih kot eno od najpomembnejših prioritet postavil varno izvedbo načrtovanih del. Izredno pomembna aktivnost Zavoda za gozdove Slovenije je pri tem izobraževanje lastnikov gozdov, gasilcev, vojakov in ostalih, ki sodelujejo v reševanju kriznih situacij ob naravnih nesrečah ter ob njihovih sanacijah. Letno nam uspe na krajših izobraževanjih usposobiti za varnejše delo v gozdu po okoli 3.000 ljudi.

Več ...
 
 

KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA PRP 2014–2020

Z letom 2015 se je v okviru PRP 2014–2020 začel izvajati tudi ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (ukrep KOPOP), ki je nadomestil dosedanji ukrep kmetijsko-okoljskih plačil (ukrep KOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013.

Ukrep KOPOP je namenjen ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Podpora je tako namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom, ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam. Aktivnosti, ki se bodo izvajale in bodo prispevale k ohranjanju oziroma izboljšanju stanja, so v ukrepu KOPOP definirane kot zahteve v okviru operacij. Ob vstopu v ukrep mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati pogoje upravičenosti, pogoje, opredeljene v okviru posameznih zahtev izbranih operacij, ter splošne pogoje.

Pravne podlage za izvajanje ukrepa KOPOP so 28. člen Uredbe 1305/2013/EU, PRP 2014–2020 ter nacionalna uredba, ki ureja plačila za ukrep KOPOP. Namesto dosedanjega paketnega pristopa, kjer je vsak od 24 kmetijsko-okoljskih podukrepov vključeval več zahtev, ukrep KOPOP sestavlja 19 operacij, znotraj katerih so obvezne, in kjer so na voljo, tudi izbirne zahteve. Upravičenec lahko na isti površini sočasno izvaja več operacij oziroma zahtev. V vsakem primeru mora prevzete obveznosti KOPOP (obvezne in izbirne zahteve) izvajati pet let, po njihovem preteku pa bo mogoče letno podaljšanje obveznosti.
Več o ukrepu si lahko preberete v brošuri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je objavljena na spletni strani Programa razvoja podeželja www.program-podezelja.si.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

POMOČ PRI SANACIJI DEL IN ISKANJU KUPCEV LESA

Zavod za gozdove Slovenije pomaga lastnikom gozdov pri izvedbi sanacijskih del v gozdovih in se trudi iskati tudi kupce lesa.
Na Zavodu za gozdove Slovenije smo že takoj po žledu predvideli, da se bo veliko lastnikov gozdov srečalo s težavami pri odpravi posledic žledu v njihovih gozdovih, saj mnogi ne zmorejo opraviti potrebnih del sami oziroma jih ne morejo opraviti dovolj hitro. Predvideli smo tudi težave zaradi nezadostnih zmogljivosti poklicnih izvajalcev gozdnih del na najbolj poškodovanih območjih in težave s prodajo lesa.
Na Zavodu za gozdove Slovenije smo v začetku aprila 2014 obvestili vse lastnike gozdov, ki se srečujejo z opisanimi težavami, naj se oglasijo pri svojem revirnem gozdarju oziroma na pristojni krajevni enoti zavoda, kjer jim bodo pomagali pri iskanju usposobljenih izvajalcev gozdarskih storitev. Od lastnikov gozdov, ki iščejo izvajalce del v svojem gozdu, zbiramo podatke o vrsti in količini potrebnih del v gozdovih. Ti podatki (brez podatkov o lastnikih gozdov) so z okvirno lokacijo in kontaktnim naslovom pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije je pripravljen pomagati lastnikom gozdov tudi pri ureditvi pogodbenega odnosa z izvajalcem del, da bosta zagotovljeni strokovnost izvedbe del in ustrezna pravna varnost, tako za lastnike gozdov kot tudi za izvajalce gozdarskih storitev.
Zavod za gozdove Slovenije je zbral tudi naslove vseh podjetij iz tujine, ki so se zanimala za izvajanje sečnje v Sloveniji ter za odkup lesa. Zaradi težav z odkupom lesa je tistim, ki so pripravljena les tudi odkupiti, poslal seznam 26 večjih domačih odkupovalcev lesa z območja poškodovanih gozdov, domačim odkupovalcem pa seznam tujih podjetij – s priporočilom, da se povežejo in tako zagotovijo odkup lesa iz poškodovanih gozdov. Več informacij je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (www.zgs.si).
mag. Živan Veselič, vodja Sektorja za strokovne zadeve, Zavod za gozdove Slovenije

 
 

SLOVENSKI LES, PRILOŽNOST IN IZZIV

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država EU, saj kar 60 % naše države poraščajo gozdovi. Površina slovenskega gozda je skupaj 1,18 milijona ha, od tega okoli 250 tisoč ha v državni lasti, skoraj 900 tisoč ha v zasebni lasti in 32 tisoč ha v lasti lokalnih skupnosti. Skupna lesna zaloga slovenskih gozdov je nekaj več kot 342 milijonov m3 (156 milijonov m3 iglavcev in 186 milijonov m3 listavcev). Skupni prirastek je 8,5 milijona m3, skupni možni posek pa po načrtih za leto 2013 okroglih 6 milijonov m3. V državnih gozdovih je možni posek izkoriščen v celoti, v zasebnih pa žal zaostaja in je znašal v letu 2013 malo manj kot 4 milijone m3, kar pomeni le 65-odstotno izkoriščenost.

Slovenija ima izjemne naravne pogoje za rast gozda, ima ohranjeno naravno strukturo gozda, ima bogato, na večstoletni tradiciji zgrajeno znanje gospodarjenja z gozdom, ima dobro organizirano gozdarsko službo ter vse pogoje, da temelji na kakovosti gozdno-lesnih sortimentov in z njo na domačem in mednarodnem trgu konkurira s kakovostjo. Priložnost Slovenije je v povezovanju tako lastnikov gozdov pri skupnem gospodarjenju kot v povezovanju vseh, ki sodelujejo v procesu gozdno-lesne verige, da v lokalnem okolju dodamo kakovostnemu lesu čim več dodane vrednosti v znanju, tehnologiji in oblikovanju. Bolje moramo izrabljati lesno maso po namenu in iskati rešitve v novih možnostih rabe in izrabe lesne mase, predvsem v visokotehnoloških rešitvah. Za tako vizijo pa potrebujemo poleg gozdov še raziskovalno delo in sredstva za nova vlaganja v gozdno-lesne verige. Še imamo možnosti, da slovenski les in lesni izdelki, narejeni v Sloveniji, postanejo prepoznavni znak Slovenije.

Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

ODLIČNOST PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE

Zavod za gozdove Slovenije v decembru vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov v Sloveniji, po enemu iz vsake od 14 območnih enot zavoda. Letošnji izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov je bil že štirinajsti po vrsti, saj prireditev poteka od leta 1999.
Izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitve priznanj je namenjen promociji dobrega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi in priznanju dobrega dela lastnikov gozdov. V Sloveniji je trenutno okrog 75 odstotkov skupne površine gozdov v zasebni lasti. Skupno število lastnikov gozdov ocenjujemo na več kot 300.000, s solastniki vred pa več kakor 460.000. Zasebna gozdna posest je v Sloveniji večinoma zelo razdrobljena. Prejemniki priznanj s svojim delom in odnosom do gozda izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varnostno opremo in nenehno lastno usposabljanje.
Letošnja podelitev priznanj za najbolj skrbnega lastnika gozda na posameznih območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije je potekala sredi decembra v Rokodelskem centru Ribnica. Priznanja so prejeli naslednji lastniki gozdov: Agrarna skupnost Čezsoča, Miha Klinar, Andrej Markun, Matevž Treven, Jožef Iskra, Mirko Žagar, Franc Jaklič, Vinko Klaužar, Stanislav Brglez, Franc Sovič, Mirko Meh, Slavko Širec, Gozdna urbarialna skupnost Dobrovnik in Agrarna skupnost Divača. Gozd pomeni eno od ključnih razvojnih priložnosti Slovenije, skrbno delo lastnikov gozdov pa je pri uresničitvi te priložnosti odločilen dejavnik. Od lastnikov gozdov sta v veliki meri odvisni kakovost in intenzivnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, s tem pa tudi večja in smotrna raba lesa v Sloveniji.

Fotografija Janez Konečnik: Letošnji najbolj skrbni lastniki gozdov (skupaj z nekdanjim direktorjem ZGS Ivom Troštom, županom Občine Ribnica Jožetom Levstekom in podpredsednikom Sveta ZGS Francem Prelesnikom)
mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij