BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Kmetijstvo in gozdarstvo

NAJ HRANA NE POSTANE ODPADEK

Gospodarjenje z odpadki je velik izziv sodobne družbe, predvsem v gosto naseljenih urbanih območjih. Nastanek odpadkov je neposredno povezan s trendi v potrošnji, z rastjo populacije in sestavo gospodinjstev, s stopnjo industrijske in kmetijske aktivnosti in ne nazadnje z ekonomsko močjo populacije.
 
V zadnjem času tako v svetu kot tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti zavrženi hrani, ki v okviru biološko razgradljivih odpadkov zavzema relativno pomemben delež. Po nekaterih ocenah v Evropski uniji zavržemo okoli 90 milijonov ton hrane oziroma 180 kg na prebivalca. Vzroki za nastanek takšnega obsega odvržene hrane so predvsem:
·      nakup prevelike količine hrane na splošno, še posebej zaradi »akcijskih ponudb«;
·      del hrane ostane na njivah, delno zaradi naravnih razmer, delno zaradi zahtev trga oziroma potrošnikov (velikost, oblika in barva sadeža ali zelenjave);
·      večji nakup pokvarljivega blaga (npr. sadja in zelenjave) kot del zdravega prehranjevalnega vzorca;
·      ostajanje živil, ki jih je treba najprej zaužiti, saj potrošnik odloča, kaj je tisto, kar se bo določen dan pojedlo;
·      »spomladansko čiščenje« hladilnikov in zamrzovalnikov z odstranjevanjem starih, pozabljenih ali neželenih živilskih proizvodov;
·      visoka občutljivost na higieno živil in datume na označenih živilih;
·      dolge transportne poti;
·      čezmerna priprava hrane na splošno.
 
Evropski in slovenski predpisi o gospodarjenju z odpadki zahtevajo radikalno zmanjšanje količin odpadkov, ki se odlagajo, predvsem pa zmanjševanje organskih snovi v odpadkih, ki se smejo odlagati. Nekatere države so tej temi že posvetile več pozornosti in se težave lotevajo s popisom nepravilnih ravnanj, kateremu bodo sledili tudi ukrepi. V času potrošniške družbe je nujno treba celotno družbo spodbujati k trajnostnemu potrošništvu ter k uporabi recikliranih materialov in izdelkov iz takšnih materialov. Premik pri dojemanju problematike odpadkov lahko dosežemo tudi z ozaveščanjem javnosti in posledično s spremembo vzorcev posameznikovega obnašanja. Večini nastale zavržene hrane in pijače se je mogoče izogniti z ustreznejšim načrtovanjem, nakupom, shranjevanjem ali pripravo. Vsako gospodinjstvo lahko s preprostimi ukrepi poskrbi, da hrana ne postane odpadek. Zelo veliko lahko z ustreznim načrtovanjem naredijo tudi trgovci in gostinci, da bi zavrgli kar najmanj živil. Vsi skupaj pa se moramo zavedati pomena hrane, saj v svetu postaja vedno bolj strateška dobrina in jo bo začelo primanjkovati.
 
Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
 
 

Okrasna praznična drevesa

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE

V času božičnih in novoletnih praznikov krasijo domove ter javne prostore okrasna drevesca in drugo praznično zelenje. Vsako leto je v ta namen posekanih na tisoče mladih drevesc. Večinoma so to mlade smrečice, čeprav jih iz navade imenujemo novoletne jelke.
 
Z namenom preprečevanja škode lastnikom gozdov in varovanja gozda pri pridobivanju okrasnih drevesc to področje ureja Zakon o gozdovih. Okrasna drevesca v svojih gozdovih lahko sekajo le lastniki na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so določeni usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves. Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti že pri prevozu vidno označena s plombami v obliki nalepk. Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojnih revirnih gozdarjih. Če jih potrebujejo več, morajo zanje plačati po 26 centov na plombo. Plombe so letos rožnate barve. Prodajo prazničnih drevesc nadzirata Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano RS ter Tržni inšpektorat RS. Prodajalci okrasnih drevesc morajo imeti pri sebi odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za pridobivanje drevesc ali račun za plačilo plomb, če so smrečice pridobljene iz nasadov zunaj gozda.
 
Zavod usmerja lastnike gozdov, da pridobivajo okrasna drevesca na z gozdom zaraščajočih se površinah, na območjih pod daljnovodi in na gozdnih površinah, kjer posek drevesc ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda. Jelko je za okras dovoljeno sekati le tam, kjer se obilno pomlajuje. Prepovedano je sekanje tise in bodike, ki sta naši zavarovani vrsti. Za pripravo jaslic se iz gozda iznosi tudi veliko mahu. Na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah le z ene petine površine, ki jo mahovi preraščajo. Priporočamo, da tako kot rezano cvetje tudi posekano smrečico postavite v posodo z vodo, da bo ostala sveža in dišeča vse praznične dni.
 
Marija Kolšek
Zavod za gozdove Slovenije
Fotografija Borut Debevec
 
 

KOTIČEK MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

 
 

Gozdovi občutijo podnebne spremembe

Podnebne spremembe in njihove posledice so danes zelo aktualna tema na vseh družbenih področjih, pomembno pa vplivajo tudi na gozd in gozdarstvo. Glavne predvidene posledice sprememb podnebja v našem okolju so dvig povprečnih temperatur ozračja, spremembe v količini in razporeditvi padavin, večja pogostnost naravnih ujm ter pojavov bolezni in škodljivcev. Gozd je sicer prilagodljiv naravni ekosistem, ki se na dolgi rok lahko prilagodi počasnim spremembam okolja. Če pa so te spremembe prehitre in nepredvidljive, ga lahko resno ogrozijo.
S prilagojenim gospodarjenjem z gozdovi lahko ublažimo negativne posledice podnebnih sprememb na gozd in gozdarstvo. Z vprašanjem potrebnih prilagoditev gospodarjenja z gozdovi se danes ukvarja vrsta projektov, med njimi tudi projekt MANFRED, v katerem sodeluje Zavod za gozdove Slovenije. Med glavne ukrepe prilagojenega gospodarjenja z gozdovi sodijo spremembe drevesne sestave gozdov (v korist drevesnih vrst oziroma njihovih provenienc), ki so na pričakovane razmere v prihodnosti bolj prilagojene, povečevanje stabilnosti gozdnih sestojev s pravočasnim redčenjem in z oblikovanjem pestre mozaične strukture gozdov, povečevanje odpornosti gozdov proti boleznim in škodljivcem, oblikovanje mehanizmov za hitro in učinkovito sanacijo posledic naravnih ujm ter za preprečevanje širjenja bolezni in škodljivcev ter intenzivnejše strokovno delo z varovalnimi gozdovi, ki bodo pri preprečevanju negativnih posledic nestabilnega naravnega okolja v prihodnosti igrali še posebej pomembno vlogo. Besedilo mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije
Fotografija: Arhiv ZGS; Žled v Brkinih leta 2009
 
 
 

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE PODPIRA OHRANJANJE SLOVENSKIH AVTOHTONIH PASEM

Z ukrepi na področju ohranjanja se ob finančni podpori ministrstva že od leta 1991 ukvarjajo intenzivneje in zelo načrtno na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete. Ta fakulteta je bila v letu 2010 na javnem razpisu izbrana za koncesionarja, ki izvaja javno službo nalog genske banke v živinoreji, in izvaja sedemletni Program varstva biotske raznovrstnosti.
 
Ta program za obdobje 2010 do 2016 predvideva, da je treba rejam avtohtonih pasem dati smisel s povečanjem ekonomike take reje ter da je ohranjanje teh pasem treba povezati z uporabo na način, da so čim manj ogrožene. Obsega tudi vse potrebne neposredne in posredne ukrepe za zavarovanje ogroženih avtohtonih pasem, kot so popis, spremljanje stanja in ogroženosti, možni načini samega ohranjanja in drugo.
 
V okviru letnih programov varstva biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji so bile v letih 2009 do 2011 na podlagi sheme pomoči de minimis dodeljene spodbude za rejo odbranih in potrjenih plemenjakov ogroženih slovenskih avtohtonih pasem domačih živali in njihovih mater za vključitev v gensko banko v živem v višini 81.977 evrov. Znatnejši obseg sredstev za ohranjanje avtohtonih pasem se namenja v sklopu Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, ki kot kmetijsko-okoljski podukrep vsebuje rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, cilj pa je ohranjanje tovrstnih pasem v reji. Pogoje za izvajanje kmetijsko-okoljskih podukrepov poleg slovenskih predpisov določajo tudi predpisi EU na področju razvoja podeželja. Za izvajanje določb nacionalne in evropske zakonodaje se podpore za rejo domačih lokalnih pasem lahko dodelijo za rejo tistih pasem, ki jim grozi, da bodo izgubljene za kmetovanje. Pri tem je treba upoštevati tudi merila za določitev meje na podlagi števila plemenic, ko se šteje, da je pri posameznih vrstah domačih živali pasma v nevarnosti, da bo izgubljena za kmetovanje. To število mora potrditi priznani tehnični organ ali rejska organizacija/združenje, ki mora tekoče voditi rodovniško knjigo za posamezno pasmo. Za te namene so bila v letih 2007 do 2010 namenjena sredstva v višini 2.090.169,59 evra. Ti ukrepi so pripomogli, da je skoraj pri vseh vrstah slovenskih avtohtonih domačih živali za zdaj preprečeno zmanjševanje njihovega števila. Za trajnostno rabo, razvoj in ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali sta tudi v prihodnje potrebna dobro sodelovanje in podpora rejcev in rejskih organizacij, strokovnjakov in znanstvenikov ter ne nazadnje potrošnikov. Zato moramo omogočiti partnerstvo in tesno sodelovanje med ministrstvom in omenjenimi, da pravočasno zaznamo slabosti na tem področju in se pravočasno izognemo oviram pri upravljanju s temi pomembnimi genskimi viri in tudi na ta način zagotavljamo prehransko varnost potrošnikov, izboljšujemo prehranski status prebivalstva in pripomoremo k razvoju podeželja.
 
Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij