Kmetijstvo in gozdarstvo

Zadružništvo pomembno za razvoj slovenskega kmetijstva

Zadružništvo pri nas je imelo v preteklosti pomembno vlogo pri utrjevanju socialnega, ekonomskega in političnega položaja kmetov. Zadruge so tudi pomembno prispevale k razvoju podeželja in produktivnosti v kmetijstvu.
 
Vendar pa sta slaba organiziranost in nepovezanost med ključnimi strukturnimi pomanjkljivostmi slovenskega kmetijstva nasploh. Zato bi se morale slovenske zadruge na regionalni in nacionalni ravni bolje povezovati, da bi izkoristile pozitivne učinke ekonomije obsega. Povezovanje bi lahko zadruge izkoristile zlasti za doseganje boljših nabavnih cen repromateriala, kar bi prispevalo tako k njihovemu uspešnejšemu poslovanju kot k cenejšim inputom za njihove člane. Združene in s tem tudi večje zadruge bi bile tudi močnejše pogajalke v navpični verigi od primarnega pridelovalca do živilskopredelovalne industrije in trgovine. Zadruge sicer predstavljajo pomemben člen v agro-živilski verigi, ki mora biti, tako kot drugi členi, primerno močan in trden, da veriga normalno deluje in ustvarja kar največje koristi za vse njene člene.
Leto 2012 je priložnost, da tudi v Sloveniji poudarimo temeljne vrednote zadružništva: trajnost, solidarnost in načelo vključujočega, k ljudem in njihovim potrebam in sposobnostim usmerjenega delovanja. Mednarodno leto zadrug bi morali izkoristiti tudi za prizadevanja na vseh ravneh za boljše pogoje za delovanje zadrug ter za iskanje učinkovitejših modelov njihovega delovanja in povezovanja. To je tudi priložnost, da osvetlimo pomen in vlogo zadružništva v našem nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju ter oblikujemo ukrepe za njihov nadaljnji razvoj.
Slovenski kmet mora biti povezan, ali v poslovnem sistemu ali pa zadružnem, saj s tem poveča svojo lastno varnost in ima tudi boljšo prihodnost. Še posebej je pomembno, da se šibki povezujejo v kriznih časih in so potem močnejši, ko se pogovarjajo s kapitalsko, poslovno ali drugače močnejšimi. Slogan, da naj zadružne družbe gradijo boljši svet, mora postati resna in odgovorna naloga vseh nas. V Sloveniji je zato v prihodnje treba spodbuditi dva procesa: da razvoj kmetijstva ne bo odvisen samo od tega, ali so kmetijski ukrepi, ki se izvajajo, dobri, in tudi ne samo od tega, ali je potrošnik lojalen domači proizvodnji hrane.
 
Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
 

Na praznični mizi tudi slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila

Kotiček Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
V času pred božičem in novim letom se običajno mize šibijo pod težo dobrot. Pri izbiri pravih pridelkov in živil za praznično mizo ne smemo pozabiti na slovenske zaščitene kmetijske pridelke in živila. Slovenija je po običajih in tradiciji zelo raznolika dežela, kar se močno izraža tudi v pestrosti ponudbe tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Prazniki bodo zagotovo prijetnejši, če boste v svojo kulinarično ponudbo stkali tudi nekaj kakovostnih in okusnih domačih živil oziroma pridelkov iz shem kakovosti. Sheme kakovosti v Sloveniji so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost, ekološka proizvodnja in integrirana pridelava. Da določen kmetijski pridelek ali živilo dejansko izhaja iz določene sheme kakovosti, da je avtentičen in visoko kakovosten, dokazujejo certifikati. Visok standard kakovosti teh živil zagotavlja tudi dodatni nadzor inšpektorjev in certifikacijskih organov. Če je proizvod certificiran ima na embalaži nacionalni zaščitni znak, proizvodi, ki so registrirani v EU pa tudi znak Skupnosti. Na nacionalnem nivoju je do sedaj zaščitenih 39 proizvodov, od tega jih je 26 certificiranih (www.mkgp.gov.si). Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih 9 slovenskih proizvodov, in sicer Kočevski gozdni med, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Prleška tünka, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica. Želimo vam lepe in prijetno doživete praznike, ki naj vam jih polepšajo izbrana kakovostna živila iz naše bližine.
Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
 

O slovenskem kmetijstvu po letu 2013

Na Posvetu o reformi skupne kmetijske politike do 2020, ki ga je pripravilo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Mariboru 18. novembra 2011, so bile predstavljene vsebine sprememb predloga skupne kmetijske politike do leta 2020, prve ocene njenih učinkov in predlogi izhodišč Slovenije za pogajanja na ravni EU.

Vsi nevladni partnerji so predstavili svoja stališča do predloga Komisije o prihodnji skupni kmetijski politiki, med njimi tudi Zadružna zveza Slovenije, ki se zavzema za ustrezne dohodkovne in druge možnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti čim širšemu krogu kmetov, učinkovit razvoj podeželja, administrativno poenostavitev in ustrezno vlogo zadrug.

 
 

Zgornjesavinjski in šebreljski želodec zaščitena v eu

Kotiček Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
 
Evropska komisija je sredi novembra v Uradnem listu EU objavila registracijo novih slovenskih proizvodov, med katerimi sta tudi Zgornjesavinjski želodec (zaščitena geografska označba - ZGO) in Šebreljski želodec (ZGO).
 
Zgornjesavinjski želodec izdelujejo na območju Zgornjesavinjske doline. Je na zraku sušena oziroma zorjena mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa (stegno, pleče) in trde hrbtne slanine. Ime izdelka izhaja iz tega, da so nadev že od nekdaj polnili v naravne ovitke, predvsem prašičje želodce. Še danes mesni nadev z dodatkom soli in začimb polnijo v naravne ovitke, kot so prašičji želodec, prašičji mehur, slepo goveje črevo, ali v umetne prepustne ovitke. Za Zgornjesavinjski želodec je značilna za Zgornjesavinjsko dolino tipična tehnologija izdelave in zorenja oziroma sušenja v svojstvenem predalpskem podnebju. Tudi receptura se prenaša iz roda v rod. Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da ima izdelava Zgornjesavinjskega želodca več kot 100-letno tradicijo.
 
Šebreljski želodec je mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa in trde slanine. Odlikuje se po mesnatosti in po skromnem deležu slanine. Oblika želodca je ploščata, odvisna od polnjenja v mehur, danko ali umetni ovitek. Šebreljski želodec že dolga leta izdelujejo na Idrijskem in Cerkljanskem, vendar o tem ne obstaja veliko pisnih virov. O dolgem obstoju in tradicionalnem predelovanju te mesnine na Šebreljah in v širšem območju pričajo edino številni ustni viri ljudi, ki želodce izdelujejo že mnogo let. Šebreljski želodec zori in se suši v sušilnicah. Na sušenje ugodno vpliva stalno kroženje zraka, ki ga sprožajo toplotne razlike med osojnimi in prisojnimi legami, kar se odraža v dolinskih tokovih zraka s primerno relativno vlago zraka. Posebnosti Šebreljskega želodca zagotavljajo podnebni pogoji sušenja in zorenja, tradicionalna tehnologija izdelave želodcev in kakovostna surovina. Prepoznaven je po svoji specifični obliki, zunanjemu videzu ter senzoričnih in gastronomskih lastnostih.
 
Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih devet slovenskih proizvodov: poleg Kočevskega gozdnega medu, Zgornjesavinjskega želodca in Šebreljskega želodca tudi Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Prleška tünka, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica.
Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 

 
 

Prijazno do okolja je prijazno do človeka

Več razumevanja za trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost pričakujejo podpisniki Dogovora o sodelovanju pri trajnostnem razvoju in biotski raznovrstnosti, ki so ga pod pokroviteljstvom Državnega sveta in njenega predsednika mag. Blaža Kavčiča, podpisale zveze društvenih organizacij sredi novembra. Zveze podpisnice sporazuma Lovska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije predstavljajo več kot 250.000 prostovoljcev. Člani teh organizacij prostovoljsko izvajajo načela trajnostnega razvoja družbe v praksi, s svojim prizadevnim vsakodnevnim delom. Podpisnice pričakujejo, da bodo povezane dosegle višjo raven razumevanja in spodbud od države.

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij