Kmetijstvo in gozdarstvo

SEMENARNA LJUBLJANA NA SEJMU AGRA

Od 22. do 27. 8. 2015 vljudno vabimo vse poslovne partnerje ter ljubitelje kmetovanja in vrtnarjenja na naš razstavno-prodajni prostor v halo B sejmišča v Gornji Radgoni. Že tradicionalno bomo na kmetijsko-živilskem sejmu Agra predstavili novosti na področju razvoja in žlahtnjenja lastnih in slovenskih avtohtonih sort semen, aktualno ponudbo ozimnih žit in drugih proizvodov ter novosti uveljavljenih blagovnih znamk Semenarna Ljubljana in Valentin. Razstavni prostor bomo dopolnili s prodajo trenutno aktualnih semen s poudarkom na avtohtonih slovenskih sortah in domači sorti semenskega česna. Med ponudbo, ki bo na voljo na našem razstavnem prostoru, velja omeniti tudi proizvode za vzgojo in oskrbo rastlin. S prodajo želimo obiskovalcem še bolj približati lastno mrežo prodajaln Kalia, v času sejma pa bo na voljo tudi sejemski popust. A. T.

 
 

LOKALNA TRAJNOSTNA OSKRBA IN KRATKE DOBAVNE VERIGE

Pomen lokalne hrane in spodbujanje kratkih dobavnih verig sta uvrščeni med strateške usmeritve slovenske kmetijske politike. Z več lokalne hrane in živil naj bi potrošniki razpolagali na tržnicah in trgovskih policah, več naj bi je ponudili v gostinstvu in turizmu in večji delež naj bi zavzemala pri javnem naročanju hrane in živil v javnih zavodih.

V prehrano v okviru javnih zavodov, kot so šole, vrtci, bolnišnice in domovi za starejše občane, kjer hrano in živila naročajo na podlagi postopkov javnih naročil, je vključen zelo velik del populacije, ki na izbiro hrane sam ne more neposredno vplivati. Na podlagi teh dejstev so se aktivnosti MKGP usmerile najprej in predvsem na boljše uveljavljanje načela kratkih dobavnih verig pri naročanju hrane in živil v javnih zavodih. Ena od zelo pomembnih dejavnosti v preteklosti je bilo sprejetje spremembe Zakona o javnem naročanju. Od 30. decembra 2012 je javnim zavodom omogočeno, da lahko enega ali več sklopov naročila izločijo in naročijo po enostavnem postopku z naročilnico ali pogodbo (ob upoštevanju dveh pogojev, to sta, da delež izločenega sklopa ali več sklopov ne presega 20 % vrednosti vseh sklopov skupaj oziroma celotne vrednosti naročila hrane in živil ter da je skupna vrednost izločenih sklopov manjša od 80.000 EUR).

Za večje uveljavljanje načela kratkih dobavnih verig pri proizvodnji hrane si MKGP posebej prizadeva tudi pri drugih instrumentih kmetijske politike. Večja ponudba lokalne hrane oziroma večja samooskrba sta tudi med cilji kmetijske politike, ki se dosegajo z ukrepi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 in sheme neposrednih plačil 2015–2020.

S kratkimi dobavnimi verigami spodbujamo trajnostno rabo kmetijskih zemljišč, ki zagotavlja ohranjenost in obdelanost podeželja, ohranjamo in po možnosti tudi povečujemo število delovnih mest na podeželju ter povečujemo stopnjo domače samooskrbe, hkrati pa ima zaradi zmanjševanja emisij toplogrednih plinov močan okoljski vpliv.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

16. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV

Skoraj 80% gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti in s temi gospodari preko 462.000 lastnikov gozdov. Sečnja in spravilo lesa je poglavitno opravilo pri gospodarjenju z gozdovi. To delo je nevarno že v običajnih razmerah, še posebej pa ob sanacijah naravnih ujm. Žled je letos prizadel več kot polovico slovenskih gozdov in ocenjujemo, da je v sanacijo posledic te ujme tako ali drugače vključenih več kot četrt milijona lastnikov, dodatno pa še njihovi družinski člani in sorodniki.

Letos ob željah po čim hitrejši sanaciji gozdov vzporedno vedno s strahom gledamo med množicami številk tudi v tiste, ki jih kažejo statistike o poškodbah pri delu v gozdu. V zadnjih letih je to nevarno delo terjalo visok krvni davek - letno do 20 smrtnih žrtev ter večje število težko poškodovanih. Zavod za gozdove Slovenije je pri sanacijskih ukrepih v gozdovih kot eno od najpomembnejših prioritet postavil varno izvedbo načrtovanih del. Izredno pomembna aktivnost Zavoda za gozdove Slovenije je pri tem izobraževanje lastnikov gozdov, gasilcev, vojakov in ostalih, ki sodelujejo v reševanju kriznih situacij ob naravnih nesrečah ter ob njihovih sanacijah. Letno nam uspe na krajših izobraževanjih usposobiti za varnejše delo v gozdu po okoli 3.000 ljudi.

Več ...
 
 

POMOČ PRI SANACIJI DEL IN ISKANJU KUPCEV LESA

Zavod za gozdove Slovenije pomaga lastnikom gozdov pri izvedbi sanacijskih del v gozdovih in se trudi iskati tudi kupce lesa.
Na Zavodu za gozdove Slovenije smo že takoj po žledu predvideli, da se bo veliko lastnikov gozdov srečalo s težavami pri odpravi posledic žledu v njihovih gozdovih, saj mnogi ne zmorejo opraviti potrebnih del sami oziroma jih ne morejo opraviti dovolj hitro. Predvideli smo tudi težave zaradi nezadostnih zmogljivosti poklicnih izvajalcev gozdnih del na najbolj poškodovanih območjih in težave s prodajo lesa.
Na Zavodu za gozdove Slovenije smo v začetku aprila 2014 obvestili vse lastnike gozdov, ki se srečujejo z opisanimi težavami, naj se oglasijo pri svojem revirnem gozdarju oziroma na pristojni krajevni enoti zavoda, kjer jim bodo pomagali pri iskanju usposobljenih izvajalcev gozdarskih storitev. Od lastnikov gozdov, ki iščejo izvajalce del v svojem gozdu, zbiramo podatke o vrsti in količini potrebnih del v gozdovih. Ti podatki (brez podatkov o lastnikih gozdov) so z okvirno lokacijo in kontaktnim naslovom pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije je pripravljen pomagati lastnikom gozdov tudi pri ureditvi pogodbenega odnosa z izvajalcem del, da bosta zagotovljeni strokovnost izvedbe del in ustrezna pravna varnost, tako za lastnike gozdov kot tudi za izvajalce gozdarskih storitev.
Zavod za gozdove Slovenije je zbral tudi naslove vseh podjetij iz tujine, ki so se zanimala za izvajanje sečnje v Sloveniji ter za odkup lesa. Zaradi težav z odkupom lesa je tistim, ki so pripravljena les tudi odkupiti, poslal seznam 26 večjih domačih odkupovalcev lesa z območja poškodovanih gozdov, domačim odkupovalcem pa seznam tujih podjetij – s priporočilom, da se povežejo in tako zagotovijo odkup lesa iz poškodovanih gozdov. Več informacij je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (www.zgs.si).
mag. Živan Veselič, vodja Sektorja za strokovne zadeve, Zavod za gozdove Slovenije

 
 

KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA PRP 2014–2020

Z letom 2015 se je v okviru PRP 2014–2020 začel izvajati tudi ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (ukrep KOPOP), ki je nadomestil dosedanji ukrep kmetijsko-okoljskih plačil (ukrep KOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013.

Ukrep KOPOP je namenjen ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kmetijskih praks, ki predstavljajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Podpora je tako namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom, ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam. Aktivnosti, ki se bodo izvajale in bodo prispevale k ohranjanju oziroma izboljšanju stanja, so v ukrepu KOPOP definirane kot zahteve v okviru operacij. Ob vstopu v ukrep mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati pogoje upravičenosti, pogoje, opredeljene v okviru posameznih zahtev izbranih operacij, ter splošne pogoje.

Pravne podlage za izvajanje ukrepa KOPOP so 28. člen Uredbe 1305/2013/EU, PRP 2014–2020 ter nacionalna uredba, ki ureja plačila za ukrep KOPOP. Namesto dosedanjega paketnega pristopa, kjer je vsak od 24 kmetijsko-okoljskih podukrepov vključeval več zahtev, ukrep KOPOP sestavlja 19 operacij, znotraj katerih so obvezne, in kjer so na voljo, tudi izbirne zahteve. Upravičenec lahko na isti površini sočasno izvaja več operacij oziroma zahtev. V vsakem primeru mora prevzete obveznosti KOPOP (obvezne in izbirne zahteve) izvajati pet let, po njihovem preteku pa bo mogoče letno podaljšanje obveznosti.
Več o ukrepu si lahko preberete v brošuri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je objavljena na spletni strani Programa razvoja podeželja www.program-podezelja.si.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij