Kmetijstvo in gozdarstvo

VAROVALNA IN ZAŠČITNA VLOGA GOZDA

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE

Pomen gozdov za varovanje gozdnih rastišč ter zaščito naselij in infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi so ljudje prepoznali že pred več stoletji. Varovalni gozdovi so bili tako pogosto zaščiteni s pravnimi akti, gospodarjenje z njimi pa so določali posebni predpisi. V Sloveniji imamo danes skoraj 200.000 ha varovalnih gozdov, v katerih režim gospodarjenja določa posebna uredba Vlade RS. Največ jih je v alpskem delu Slovenije.
Gozdovi prispevajo k preprečevanju ali omejevanju naravnih nevarnosti, kot so padajoče kamenje, zemeljski in snežni plazovi, hudourniki in druge oblike erozije. Zaradi podnebnih sprememb se povečuje pogostnost naravnih ujm, spreminjajo pa se tudi razmere, v katerih uspevajo gozdovi. Vse to na eni strani ogroža varovalne gozdove, na drugi pa postaja njihova varovalna vloga vse dragocenejša. Z ustreznim gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in z ukrepi, ki krepijo njihovo varovalno in zaščitno vlogo, lahko pomembno prispevamo k ohranjanju njihovih varovalnih učinkov. Veliko izkušenj na tem področju imajo gozdarji v Švici in Franciji. V projektu MANFRED želimo del njihovega znanja prenesti tudi v Slovenijo in s tem dopolniti sicer bogato tradicijo gospodarjenja z gozdovi pri nas. V Logarski dolini smo pripravili učni poligon za terenske gozdarje, kjer bodo lahko izpopolnili svoje znanje o tem, kako negovati gozd, da bo tudi v prihodnosti ščitil sebe in tla ter človekove objekte v okolici.


mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

 
 

POTROŠNIK MORA IMETI PRAVICO IZBIRATI, KAKŠNO HRANO BO KUPIL, TER VEDETI, KAKŠEN LES IN GOZDNE DOBRINE KUPUJE

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v juliju predstavilo aktivnosti, s katerimi bo v letošnjem letu promoviralo hrano iz bližine. Cilji promocije, ki poteka pod sloganom »Sveža hrana iz vaše bližine«, so ohranjati kmetijsko-živilski sektor in delovna mesta, zagotavljati bolj zdravo, kakovostno in okoljsko sprejemljivejšo hrano ter ohranjati slovensko podeželje. Ministrstvo želi z različnimi sporočili, prispevki in dogodki ozaveščati in obveščati o prednostih lokalno pridelane hrane ter s tem povečati zaupanje potrošnika, prodajo ter sodelovanje kmetov in živilskopredelovalne industrije. S spodbujanjem zagotavljanja hrane za jutri povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izvaja aktivnosti tudi na področju preprečevanja sive ekonomije. Zato je objavilo tudi priporočilo kmetijskim gospodarstvom in lastnikom gozdov, da se izkažejo z izpisi iz registrov in odločbami ZGS ter izpiskom o lastništvu pri prodaji lastnih kmetijskih pridelkov, lesa in drugih gozdnih dobrin. Ministrstvo skupaj z Davčno upravo RS priporoča, da izdajo račun tudi takrat, ko to ni predpisana obveznost, s čimer lahko kupcem izkažejo, da res pridelajo tisto, kar prodajajo, in tako povečajo zaupanje potrošnika.

Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

 
 

VARNOST PRI SEČNJI JE NAJPOMEMBNEJŠA

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE
 
Sečnja je v gozdu osnovni ukrep, s katerim dosežemo najpomembnejše gojitvene cilje, hkrati pa lastniku prinaša dohodek. Na splošno v Sloveniji sekamo manj, kot je dovoljeno, kar je dolgoročno lahko slabo tako za gozd, lastnika in državo. Problem je zlasti opazen pri manjših lastnikih gozdov in v kategoriji tistih, ki jim gozd ne pomeni pomembnega vira energije in prihodkov. Ko se lastniki odločijo za sečnjo, pa je pomembno vprašanje, kdo naj jim to vedno nevarno delo opravi. Velikokrat se odločijo, da bodo to storili kar sami, pri čemer so njihove delovne izkušnje pogosto skromne, oprema pa zastarela. Drevje je v Sloveniji razmeroma velikih dimenzij, in ko sekamo odraslo drevo, moramo vedeti, da je nad nami nekaj najmanj tako težkega, kot je težko večje osebno vozilo. Teh vozil se ponavadi bojimo, ko podiramo drevje, pa si mislimo, da se bo že nekako izšlo. Pa se marsikdaj na žalost ne in zato je v gozdovih pri nas veliko smrtnih žrtev. Za varnejše delo lahko poskrbite tudi tako, da se udeležite različnih usposabljanj, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije in bodo do konca leta za lastnike gozdov brezplačna. Pregled le-teh najdete na spletni strani (http://www.zgs.gov.si/). Po statistiki pa dela v gozdu še najvarneje opravijo profesionalni sekači in traktoristi, zato je velikokrat najpametneje taka dela prepustiti njim.
 
Damjan Oražem, ZGS
 
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
 
 

SEJEMO AVTOHTONA SLOVENSKA SEMENA

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je letos pozvalo osnovne šole in vrtce, da se pridružijo akciji ozaveščanja otrok »Sejemo avtohtona slovenska semena«. Aktivnost je del vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bomo tudi letos izvedli tretji petek v novembru.

Akcijo sejanja semen smo zastavili tako, da smo slovenskim šolam in vrtcem poslali zavojček šestih vrečk semen, ki jih bodo lahko posejali z otroki na gredicah v okviru šolskih vrtov, v lončkih ali koritih na oknih v učilnicah in na terasah vrtcev oziroma šol. Otroci bodo tako spremljali rast oziroma vse faze od semena do hrane ter se učili, kako do čim bolj zdravega in okolju prijaznega načina pridelave. Otroke želimo s tem tudi naučiti, da hrana ne zraste na trgovskih policah in da je področje pridelave hrane eno najpomembnejših. Semena so iz slovenske ekološke pridelave oziroma netretirana s kemičnimi pripravki in tako varna tudi za otroke, ki bodo ta semena sejali. Skrb za prehransko varnost in zdravo prehranjevanje ter izobraževanje in splošno informiranje na tem področju postajajo stalnica, ki postaja vedno pomembnejša tudi v širšem slovenskem prostoru. Tudi v letošnjem letu pristojna ministrstva in druge organizacije posvečamo pozornost aktivnostim, ki bodo spodbudile večjo porabo slovenske hrane in zdravo prehranjevanje, tako s sistemskimi kot promocijsko-izobraževalnimi projekti. Z vseslovenskim projektom Tradicionalni slovenski zajtrk želimo izboljšati zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbuditi aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi prehrani. Ozaveščamo o pomenu živilskopredelovalne industrije. Posebno pozornost pa namenjamo pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja.

Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Fotografiji: Bogdana Brilj

 
 

RESONANČNI LES

Posebno kakovost lesa, ki jo najdemo pri smreki ter tudi pri macesnu in gorskem javorju, imenujemo resonančni les. Med drugim ga uporabljajo mojstri za izdelovanje glasbil, zlasti godal in kitar.
 
Tak les ima izrazito enakomerno strukturo, goste in enakomerne branike (najmanj 6 pa tudi do 15 na centimeter), največ do ¼ kasnega lesa in biti mora brez grč, smolnih kanalov in drugih napak. Les s takimi lastnostmi ima najboljše akustične lastnosti, ki pa same po sebi ne pomenijo nič brez dobrega mojstra, ki po najmanj petih letih sušenja deščic in nekaj mesecih obdelave z veliko znanja naredi instrument. Slednji je lahko vreden od nekaj tisoč evrov naprej, vsem poznane pa so na primer Stradivarijeve violine. Ta mojster je pred okoli 300 leti naredil okoli 1100 godal, od katerih jih je dobra polovica ohranjenih še danes in dosegajo cene, ki jih pišemo s sedmimi ali osmimi številkami v evrih. In od kod bi današnji Stradivari dobil ustrezen les? Pri nas raste resonančna kakovost smreke na primer na Jelovici, Pokljuki, Solčavskem. Te smreke se vzgajajo tudi 150 ali 200 let in več, v mladosti pa jih je najbolje obvejiti v spodnjem delu debla, da potem v lesu ni grč. Dobri gozdarji tako drevo najdejo že takrat, ko raste, pomagajo si tudi z zvokom, ki ga tako drevo oddaja ob udarcu ob njega, in s smerjo zavitosti lesnih vlaken. Trud generacij gozdarjev in lastnikov gozdov pa je poplačan šele takrat, ko tako drevo zazveni kot instrument.
Damjan Oražem, ZGS
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij