Kmetijstvo in gozdarstvo

VARNOST PRI SEČNJI JE NAJPOMEMBNEJŠA

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE
 
Sečnja je v gozdu osnovni ukrep, s katerim dosežemo najpomembnejše gojitvene cilje, hkrati pa lastniku prinaša dohodek. Na splošno v Sloveniji sekamo manj, kot je dovoljeno, kar je dolgoročno lahko slabo tako za gozd, lastnika in državo. Problem je zlasti opazen pri manjših lastnikih gozdov in v kategoriji tistih, ki jim gozd ne pomeni pomembnega vira energije in prihodkov. Ko se lastniki odločijo za sečnjo, pa je pomembno vprašanje, kdo naj jim to vedno nevarno delo opravi. Velikokrat se odločijo, da bodo to storili kar sami, pri čemer so njihove delovne izkušnje pogosto skromne, oprema pa zastarela. Drevje je v Sloveniji razmeroma velikih dimenzij, in ko sekamo odraslo drevo, moramo vedeti, da je nad nami nekaj najmanj tako težkega, kot je težko večje osebno vozilo. Teh vozil se ponavadi bojimo, ko podiramo drevje, pa si mislimo, da se bo že nekako izšlo. Pa se marsikdaj na žalost ne in zato je v gozdovih pri nas veliko smrtnih žrtev. Za varnejše delo lahko poskrbite tudi tako, da se udeležite različnih usposabljanj, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije in bodo do konca leta za lastnike gozdov brezplačna. Pregled le-teh najdete na spletni strani (http://www.zgs.gov.si/). Po statistiki pa dela v gozdu še najvarneje opravijo profesionalni sekači in traktoristi, zato je velikokrat najpametneje taka dela prepustiti njim.
 
Damjan Oražem, ZGS
 
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
 
 

SEJEMO AVTOHTONA SLOVENSKA SEMENA

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je letos pozvalo osnovne šole in vrtce, da se pridružijo akciji ozaveščanja otrok »Sejemo avtohtona slovenska semena«. Aktivnost je del vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bomo tudi letos izvedli tretji petek v novembru.

Akcijo sejanja semen smo zastavili tako, da smo slovenskim šolam in vrtcem poslali zavojček šestih vrečk semen, ki jih bodo lahko posejali z otroki na gredicah v okviru šolskih vrtov, v lončkih ali koritih na oknih v učilnicah in na terasah vrtcev oziroma šol. Otroci bodo tako spremljali rast oziroma vse faze od semena do hrane ter se učili, kako do čim bolj zdravega in okolju prijaznega načina pridelave. Otroke želimo s tem tudi naučiti, da hrana ne zraste na trgovskih policah in da je področje pridelave hrane eno najpomembnejših. Semena so iz slovenske ekološke pridelave oziroma netretirana s kemičnimi pripravki in tako varna tudi za otroke, ki bodo ta semena sejali. Skrb za prehransko varnost in zdravo prehranjevanje ter izobraževanje in splošno informiranje na tem področju postajajo stalnica, ki postaja vedno pomembnejša tudi v širšem slovenskem prostoru. Tudi v letošnjem letu pristojna ministrstva in druge organizacije posvečamo pozornost aktivnostim, ki bodo spodbudile večjo porabo slovenske hrane in zdravo prehranjevanje, tako s sistemskimi kot promocijsko-izobraževalnimi projekti. Z vseslovenskim projektom Tradicionalni slovenski zajtrk želimo izboljšati zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbuditi aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi prehrani. Ozaveščamo o pomenu živilskopredelovalne industrije. Posebno pozornost pa namenjamo pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja.

Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Fotografiji: Bogdana Brilj

 
 

RESONANČNI LES

Posebno kakovost lesa, ki jo najdemo pri smreki ter tudi pri macesnu in gorskem javorju, imenujemo resonančni les. Med drugim ga uporabljajo mojstri za izdelovanje glasbil, zlasti godal in kitar.
 
Tak les ima izrazito enakomerno strukturo, goste in enakomerne branike (najmanj 6 pa tudi do 15 na centimeter), največ do ¼ kasnega lesa in biti mora brez grč, smolnih kanalov in drugih napak. Les s takimi lastnostmi ima najboljše akustične lastnosti, ki pa same po sebi ne pomenijo nič brez dobrega mojstra, ki po najmanj petih letih sušenja deščic in nekaj mesecih obdelave z veliko znanja naredi instrument. Slednji je lahko vreden od nekaj tisoč evrov naprej, vsem poznane pa so na primer Stradivarijeve violine. Ta mojster je pred okoli 300 leti naredil okoli 1100 godal, od katerih jih je dobra polovica ohranjenih še danes in dosegajo cene, ki jih pišemo s sedmimi ali osmimi številkami v evrih. In od kod bi današnji Stradivari dobil ustrezen les? Pri nas raste resonančna kakovost smreke na primer na Jelovici, Pokljuki, Solčavskem. Te smreke se vzgajajo tudi 150 ali 200 let in več, v mladosti pa jih je najbolje obvejiti v spodnjem delu debla, da potem v lesu ni grč. Dobri gozdarji tako drevo najdejo že takrat, ko raste, pomagajo si tudi z zvokom, ki ga tako drevo oddaja ob udarcu ob njega, in s smerjo zavitosti lesnih vlaken. Trud generacij gozdarjev in lastnikov gozdov pa je poplačan šele takrat, ko tako drevo zazveni kot instrument.
Damjan Oražem, ZGS
 
 

LETO 2013 – MEDNARODNO LETO SODELOVANJA NA PODROČJU VODA

Generalna skupščina Združenih narodov je na 69. plenarnem zasedanju decembra 2010 z resolucijo 65/154 leto 2013 razglasila za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. ZN želijo s tem spodbuditi vse države članice in vse druge akterje, da leto, tudi v okviru mednarodnega sodelovanja, izkoristijo za pospeševanje ukrepov na vseh ravneh, katerih namen je doseganje mednarodno dogovorjenih z vodo povezanih ciljev, navedenih v Agendi 21, Programu za nadaljnje izvajanje Agende 21, Deklaraciji Združenih narodov o novem tisočletju in Johannesburškemu načrtu izvajanja. Prav tako s tem želijo okrepiti zavedanje o njihovi pomembnosti.

V resoluciji Združenih narodov je izražena skrb zaradi (pre)počasnega in neenakomernega napredka pri doseganju cilja, kako razpoloviti delež svetovnega prebivalstva, ki nima trajnostnega dostopa do varne pitne vode in osnovnih sanitetnih pogojev. Hkrati pa globalne spremembe podnebja in druge grožnje resno vplivajo na količino in kakovost svetovne pitne vode, ki zato postaja najpomembnejši strateški vir. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojno za področje upravljanja voda, bo aktivnosti v okviru mednarodnega leta sodelovanja na področju voda obeleževalo s sloganom VODE POVEZUJEJO. Voda je eden od najpomembnejših virov za življenje, kar vsi sicer vemo, premalokrat pa se tega dejstva tudi zares zavedamo. Slogan VODE POVEZUJEJO je jasno sporočilo, da je voda zaradi svoje pojavnosti glavni dejavnik v atmosferi, hidrosferi in pedosferi. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje želi skupaj z drugimi vladnimi resorji v tem letu še posebno pozornosti nameniti povezovanju med raziskovalci, načrtovalci, uporabniki tega tako pomembnega naravnega vira ter jih povezati v odgovornem in učinkovitem upravljanju z vodami. V to smer gredo namreč tudi globalne, mednarodne in regionalne aktivnosti, ki naj bi pripomogle h krepitvi dialoga ter poglobitvi sodelovanja in povezovanja vseh pristojnih deležnikov (držav, institucij, sektorjev, civilne družbe in posameznikov) na vseh ravneh. Le tako bomo lahko učinkoviteje dosegali že dogovorjene mednarodne cilje na področju voda, zapisane v dokumentu Agenda 21 in v Deklaraciji Združenih narodov za novo tisočletje, ter prispevali k povečanju zavesti o pomenu zdrave in varne pitne vode za vsakogar.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

 
 

LESENO BIVALNO OKOLJE PODALJŠUJE ŽIVLJENJE

Dolgo se je bil boj med »betonskimi« gradbeniki in med onimi, ki so želeli prikazati prednosti lesa. Več ali manj so oboji nastopali z nekimi neoprijemljivimi argumenti, osebnimi občutki in nedokazanimi izkustvi.
Lesni grozd (Holzcluster Steiermark) v sosednji Avstriji ni vedel, kako naj se loti močnega »betonskega« lobija in prepriča javnost o prednostih lesa. V letih 2008 in 2009 pa je izvedel raziskavo, ki je dala dokaze, izražene v dejstvih in številkah, ki niso nikogar pustile ravnodušnega.
 
Izbrali so štiri razrede na neki šoli in dva razreda opremili s pohištvom in lesenimi oblogami iz nebarvanega lesa. Poleti so učencem merili srčni utrip in parameter živca vagusa, ki varuje srce pred preobremenitvijo, ter izvajali meritve tudi vse šolsko leto. Rezultati so pokazali, da nam les s svojimi lastnostmi neposredno podaljšuje življenje. Učenci iz »lesenih« razredov so imeli 8.600 udarcev srca dnevno manj (do 10 % manj od »betonskih« sošolcev), še večje razlike so bile v stanju živca vagusa, poleg tega pa so v »lesenem« razredu beležili boljšo koncentracijo, večjo pripravljenost za učenje, manj agresije, doma pa boljše spanje. Pri dekletih so bili ti vplivi bolj izraženi kot pri fantih. Vse to so dosegli samo z opremo iz lesa in rezultati bi bili verjetno še boljši v stavbah, ki so v celoti iz lesa.
Morda je tudi v lesenih stavbah razlog, da so Skandinavci na splošno mirnejši, manj agresivni?
 
Damjan Oražem
Zavod za gozdove Slovenije
 
Fotografija foto Kajndol
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij