Kmetijstvo in gozdarstvo

SLOVENIJA IMA ŽE 19 ZAŠČITENIH SLOVENSKIH PROIZVODOV V EU

Slovenski med in Mohant sta zadnja dva proizvoda, ki sta pri EU pridobila svoj zaščitni znak.

Pod imenom Slovenski med se lahko prodaja akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med ali nektarni med in gozdni med ali manin med. Med, pridelan v Sloveniji, je že od nekdaj visoko cenjen med potrošniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno živilo z znanim poreklom. Prav zaradi želje ponuditi potrošniku visoko kakovostni med so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu.

Več ...
 
 

ENERGIJSKI LES – OD KOD, IZ ČESA IN KOLIKO

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE

Velikokrat poslušamo, kaj ljudje pričakujejo od naših gozdov in kaj naj bi počeli z lesom. Ob tem se srečujemo tudi s pojmi, kot so energijski les, lesna biomasa, sekanci, peleti, drva in podobnimi.

Nedvomno je sektor, ki se ukvarja s proizvodnjo toplote ali elektrike iz lesne biomase, v vzponu in ima prihodnost, saj dela s surovino, ki je obnovljiva, domača in je okolju prijazna. Ni pa neomejena in ni najbolj modro vsega, kar zraste, porabiti za ogenj in elektriko. Energijski les pridobivamo iz odsluženega lesa (ostrešja, palete ipd.), lesnih ostankov pri predelavi lesa (žaganje, krajniki, žamanje, lubje ipd.), iz drevja, ki raste zunaj gozda, in iz manj kakovostnega lesa, ki zraste v gozdovih. Že pred poldrugim stoletjem so vedeli, da gozdov ne smemo »pometati«, torej iz njih jemati vse organske mase, ki v njih zraste, saj z odvzemom iglic, listja, drobnih vejic in podrasti dolgoročno siromašimo tla. Kakovosten les je tisto, kar nam zraste z načrtnim delom v enem stoletju, in tisto, kar je mogoče skozi ne-energijske proizvode predelati v izdelke veliko večje dodane vrednosti, ki so hkrati tudi pomembno skladišče CO2. Vsaka surovina ima svoj najbolj smiseln in ekonomičen namen uporabe. Govoriti o slovenskih gozdovih samo kot o viru nečesa, kar bi kurili za ogrevanje ali proizvodnjo električne energije, je torej bodisi nepoznavanje dejstev ali pa morda včasih tudi zasmehovanje naših prednikov in gozdarske stroke. Ves les požgati je enako, kot bi si z bankovci kurili. Med drugim je to tudi prepovedano.

Besedilo Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije

Fotografija Kajndol

 
 

PRVA OPRAVILA NA VRTU

Za vsa opravila v zelenjavnem, zeliščnem, sadnem in okrasnem vrtu je pomemben primeren čas. Dolgi zimski večeri so kot ustvarjeni, da razmislimo o svojem vrtu in si pripravimo načrt.

Zelenjavni vrt: V začetku leta si pripravimo načrt setve in saditve po gredah. Pripravimo skico, kjer označimo predvideno razporeditev, pri tem pa ne smemo pozabiti na kolobarjenje. Če smo pripravili načrt setve za nekaj let zapored, ga četrto ali peto leto ne bo treba sestavljati na novo. Upoštevamo glavne, vmesne, zgodnje, pozne in mešane kulture zelenjave in zelišč. Konec januarja ali v februarju posejemo papriko, paradižnik in jajčevce v korita, če bomo sami vzgajali sadike teh vrtnin. Na vrtu pospravimo ostanke zadnje zimske zelenjave. Ko vreme dopušča, grede prerahljamo in pognojimo ter jih prekrijemo s folijo ali tunelom in počakamo kakšen teden, da se zemlja ogreje. Nato lahko sejemo zgodnjo zelenjavo. Sadike, ki smo jih začeli vzgajati v koritih, presadimo v toplo gredo. Na grede, na katerih bomo gojili papriko, paradižnik, kumare in fižol, posejemo rastline za zeleno gnojenje, lahko pa jih uporabimo za zastiranje tal in kompostiranje. Od sredine marca dalje sejemo v toplo gredo glavnato solato, blitvo, por, zelje, ohrovt, brokoli in cvetačo. V zabojčke damo nakaliti semenski krompir. Za kalitev semen je temperatura zemlje veliko pomembnejša od temperature zraka. Idealna temperatura za kaljenje semen vrtnin je okoli 20 ºC, marca pa zemlja redko doseže več kot 5 ºC. Pri tej temperaturi že kalijo solata, redkvica pa tudi bob in grah. Semena slednjih dveh pred setvijo čez noč namočimo v vodi. Za uspešno setev je pomembna tudi starost semena, saj je kaljivost več let starih semen manjša. Kolikor so primerne temperature tal, sadimo tudi spomladanski česen in čebulček.

Zeliščni vrt: Odstranimo zastirko, da se tla hitreje ogrejejo. Odstranimo vse odmrle in olesenele dele zelišč. Pripravimo grede za setev. Pod zaščito (v tunelih) sejemo baziliko, koper, majaron, tolščak, na prosto pa ob primernem vremenu peteršilj, krebuljico, širokolistno vrtno krešo, ognjič. Sadimo trajna zelišča, kot so melisa, poprova meta, pehtran, luštrek, pelin.

Sadni vrt: Z obrezovanjem sadnega drevja ne hitimo, saj s tem povečujemo nevarnost pozeb. Najboljši čas za obrezovanje je v februarju in marcu. Cepiče režemo le od zdravih in rodnih dreves ter jih hranimo v dovolj vlažnem in hladnem prostoru v mivki ali šoti. Ob primernem vremenu, ko zemlja odmrzne, sadimo sadno drevje. Drevesa obrežemo in pognojimo. Jagodam zrahljamo zemljo in pognojimo s kompostom.

Okrasni vrt: Travo dobro pregrabimo in prezračimo. Okrasnim travam porežemo suho listje 5 do 10 cm nad tlemi. Proti koncu meseca marca jo temeljito pognojimo. Pregledamo in popravimo poti, škarpe, zidove in ograje. Uredimo grede s trajnicami. Odstranimo vse odmrle dele in odmrle rastline ter ostanke zastirke. Rastline, ki so se preveč razrasle, lahko razdelimo in presadimo, z izjemo potonik. Pregledamo gomolje trajnic, ki prezimujejo izven zemlje v kleti. V toplo gredo sejemo enoletnice in trajnice, trajnice, okrasno drevje in grmovnice pa pognojimo. Poskrbimo za ptice, ki zimo preživijo v naših krajih. V zahvalo nas bodo razveseljevale s petjem, ko bo toplo, pa bodo pobirale nadležne škodljivce. M. A. in J. P.

 
 

KAKO SUŠA VPLIVA NA GOZD

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE

Gozd je združba, ki v času padavin zadržuje vodo, tako da ni hitrega površinskega odtoka. Zadržana voda se v sušnem času počasi sprošča v okolico oziroma jo gozd porablja za svoj obstoj. Ko je sušno obdobje dolgo, suša vpliva tudi na gozdno drevje, ostalo rastlinstvo, živalstvo, glive in procese v gozdnem ekosistemu.

Voda je tekočina brez barve, okusa in vonja. Je najbolj razširjena snov na zemlji in je nujno potrebna vsem oblikam življenja. Voda je poleg svetlobe in toplote osnovni dejavnik, ki pogojuje biokemične procese v rastlinah. Voda ima za rastline velik pomen pri oskrbi s hranili in v procesu fotosinteze, transportu asimilatov po tkivih rastline, omogoča odstranjevanje odpadnih produktov metabolizma rastline, skrbi za oskrbo tkiv rastline s kisikom ter sodeluje pri uravnavanju temperature rastlin (transpiracija). Zadostna oziroma, pravilneje, primerna oskrba rastlin in seveda tudi gozdnega drevja z vodo je pogoj za vitalnost in odpornost rastlin. Vitalnost drevja in drugih rastlin je prvi pogoj za dobro zdravstveno stanje gozdov.

Pomanjkanje vode pomeni večjo občutljivost gozdnega drevja za škodljivce (na primer smrekove lubadarje) in za bolezni gozdnega drevja (na primer rake na črnem gabru in ceru). Ko je rastlina v vodnem stresu, se lahko organizmi, ki so v času normalne oskrbe z vodo popolnoma neškodljivi, spremenijo v škodljive (na primer glive na iglicah rdečega in črnega bora). Najobčutljivejša za sušo so mlada drevesca in sadike gozdnega drevja, ki se lahko ob daljši suši tudi posušijo. Odvisno od časa, v katerem se suša pojavi, se zmanjša prirast drevja v tekočem ali naslednjem letu. Med načini, kako se rastline branijo pred pomanjkanjem vode, sta predčasno sušenje in odmetavanje listja. Z daljšanjem sušnega obdobja se hitro povečuje požarna ogroženost gozdov in morebitni gozdni požari imajo hujše, katastrofalne posledice za gozd.

Besedilo in fotografija Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije


Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.

 
 

POTROŠNIK MORA IMETI PRAVICO IZBIRATI, KAKŠNO HRANO BO KUPIL, TER VEDETI, KAKŠEN LES IN GOZDNE DOBRINE KUPUJE

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v juliju predstavilo aktivnosti, s katerimi bo v letošnjem letu promoviralo hrano iz bližine. Cilji promocije, ki poteka pod sloganom »Sveža hrana iz vaše bližine«, so ohranjati kmetijsko-živilski sektor in delovna mesta, zagotavljati bolj zdravo, kakovostno in okoljsko sprejemljivejšo hrano ter ohranjati slovensko podeželje. Ministrstvo želi z različnimi sporočili, prispevki in dogodki ozaveščati in obveščati o prednostih lokalno pridelane hrane ter s tem povečati zaupanje potrošnika, prodajo ter sodelovanje kmetov in živilskopredelovalne industrije. S spodbujanjem zagotavljanja hrane za jutri povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izvaja aktivnosti tudi na področju preprečevanja sive ekonomije. Zato je objavilo tudi priporočilo kmetijskim gospodarstvom in lastnikom gozdov, da se izkažejo z izpisi iz registrov in odločbami ZGS ter izpiskom o lastništvu pri prodaji lastnih kmetijskih pridelkov, lesa in drugih gozdnih dobrin. Ministrstvo skupaj z Davčno upravo RS priporoča, da izdajo račun tudi takrat, ko to ni predpisana obveznost, s čimer lahko kupcem izkažejo, da res pridelajo tisto, kar prodajajo, in tako povečajo zaupanje potrošnika.

Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij