Kmetijstvo in gozdarstvo

KAKO SUŠA VPLIVA NA GOZD

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE

Gozd je združba, ki v času padavin zadržuje vodo, tako da ni hitrega površinskega odtoka. Zadržana voda se v sušnem času počasi sprošča v okolico oziroma jo gozd porablja za svoj obstoj. Ko je sušno obdobje dolgo, suša vpliva tudi na gozdno drevje, ostalo rastlinstvo, živalstvo, glive in procese v gozdnem ekosistemu.

Voda je tekočina brez barve, okusa in vonja. Je najbolj razširjena snov na zemlji in je nujno potrebna vsem oblikam življenja. Voda je poleg svetlobe in toplote osnovni dejavnik, ki pogojuje biokemične procese v rastlinah. Voda ima za rastline velik pomen pri oskrbi s hranili in v procesu fotosinteze, transportu asimilatov po tkivih rastline, omogoča odstranjevanje odpadnih produktov metabolizma rastline, skrbi za oskrbo tkiv rastline s kisikom ter sodeluje pri uravnavanju temperature rastlin (transpiracija). Zadostna oziroma, pravilneje, primerna oskrba rastlin in seveda tudi gozdnega drevja z vodo je pogoj za vitalnost in odpornost rastlin. Vitalnost drevja in drugih rastlin je prvi pogoj za dobro zdravstveno stanje gozdov.

Pomanjkanje vode pomeni večjo občutljivost gozdnega drevja za škodljivce (na primer smrekove lubadarje) in za bolezni gozdnega drevja (na primer rake na črnem gabru in ceru). Ko je rastlina v vodnem stresu, se lahko organizmi, ki so v času normalne oskrbe z vodo popolnoma neškodljivi, spremenijo v škodljive (na primer glive na iglicah rdečega in črnega bora). Najobčutljivejša za sušo so mlada drevesca in sadike gozdnega drevja, ki se lahko ob daljši suši tudi posušijo. Odvisno od časa, v katerem se suša pojavi, se zmanjša prirast drevja v tekočem ali naslednjem letu. Med načini, kako se rastline branijo pred pomanjkanjem vode, sta predčasno sušenje in odmetavanje listja. Z daljšanjem sušnega obdobja se hitro povečuje požarna ogroženost gozdov in morebitni gozdni požari imajo hujše, katastrofalne posledice za gozd.

Besedilo in fotografija Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije


Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.

 
 

PRVA OPRAVILA NA VRTU

Za vsa opravila v zelenjavnem, zeliščnem, sadnem in okrasnem vrtu je pomemben primeren čas. Dolgi zimski večeri so kot ustvarjeni, da razmislimo o svojem vrtu in si pripravimo načrt.

Zelenjavni vrt: V začetku leta si pripravimo načrt setve in saditve po gredah. Pripravimo skico, kjer označimo predvideno razporeditev, pri tem pa ne smemo pozabiti na kolobarjenje. Če smo pripravili načrt setve za nekaj let zapored, ga četrto ali peto leto ne bo treba sestavljati na novo. Upoštevamo glavne, vmesne, zgodnje, pozne in mešane kulture zelenjave in zelišč. Konec januarja ali v februarju posejemo papriko, paradižnik in jajčevce v korita, če bomo sami vzgajali sadike teh vrtnin. Na vrtu pospravimo ostanke zadnje zimske zelenjave. Ko vreme dopušča, grede prerahljamo in pognojimo ter jih prekrijemo s folijo ali tunelom in počakamo kakšen teden, da se zemlja ogreje. Nato lahko sejemo zgodnjo zelenjavo. Sadike, ki smo jih začeli vzgajati v koritih, presadimo v toplo gredo. Na grede, na katerih bomo gojili papriko, paradižnik, kumare in fižol, posejemo rastline za zeleno gnojenje, lahko pa jih uporabimo za zastiranje tal in kompostiranje. Od sredine marca dalje sejemo v toplo gredo glavnato solato, blitvo, por, zelje, ohrovt, brokoli in cvetačo. V zabojčke damo nakaliti semenski krompir. Za kalitev semen je temperatura zemlje veliko pomembnejša od temperature zraka. Idealna temperatura za kaljenje semen vrtnin je okoli 20 ºC, marca pa zemlja redko doseže več kot 5 ºC. Pri tej temperaturi že kalijo solata, redkvica pa tudi bob in grah. Semena slednjih dveh pred setvijo čez noč namočimo v vodi. Za uspešno setev je pomembna tudi starost semena, saj je kaljivost več let starih semen manjša. Kolikor so primerne temperature tal, sadimo tudi spomladanski česen in čebulček.

Zeliščni vrt: Odstranimo zastirko, da se tla hitreje ogrejejo. Odstranimo vse odmrle in olesenele dele zelišč. Pripravimo grede za setev. Pod zaščito (v tunelih) sejemo baziliko, koper, majaron, tolščak, na prosto pa ob primernem vremenu peteršilj, krebuljico, širokolistno vrtno krešo, ognjič. Sadimo trajna zelišča, kot so melisa, poprova meta, pehtran, luštrek, pelin.

Sadni vrt: Z obrezovanjem sadnega drevja ne hitimo, saj s tem povečujemo nevarnost pozeb. Najboljši čas za obrezovanje je v februarju in marcu. Cepiče režemo le od zdravih in rodnih dreves ter jih hranimo v dovolj vlažnem in hladnem prostoru v mivki ali šoti. Ob primernem vremenu, ko zemlja odmrzne, sadimo sadno drevje. Drevesa obrežemo in pognojimo. Jagodam zrahljamo zemljo in pognojimo s kompostom.

Okrasni vrt: Travo dobro pregrabimo in prezračimo. Okrasnim travam porežemo suho listje 5 do 10 cm nad tlemi. Proti koncu meseca marca jo temeljito pognojimo. Pregledamo in popravimo poti, škarpe, zidove in ograje. Uredimo grede s trajnicami. Odstranimo vse odmrle dele in odmrle rastline ter ostanke zastirke. Rastline, ki so se preveč razrasle, lahko razdelimo in presadimo, z izjemo potonik. Pregledamo gomolje trajnic, ki prezimujejo izven zemlje v kleti. V toplo gredo sejemo enoletnice in trajnice, trajnice, okrasno drevje in grmovnice pa pognojimo. Poskrbimo za ptice, ki zimo preživijo v naših krajih. V zahvalo nas bodo razveseljevale s petjem, ko bo toplo, pa bodo pobirale nadležne škodljivce. M. A. in J. P.

 
 

VAROVALNA IN ZAŠČITNA VLOGA GOZDA

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE

Pomen gozdov za varovanje gozdnih rastišč ter zaščito naselij in infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi so ljudje prepoznali že pred več stoletji. Varovalni gozdovi so bili tako pogosto zaščiteni s pravnimi akti, gospodarjenje z njimi pa so določali posebni predpisi. V Sloveniji imamo danes skoraj 200.000 ha varovalnih gozdov, v katerih režim gospodarjenja določa posebna uredba Vlade RS. Največ jih je v alpskem delu Slovenije.
Gozdovi prispevajo k preprečevanju ali omejevanju naravnih nevarnosti, kot so padajoče kamenje, zemeljski in snežni plazovi, hudourniki in druge oblike erozije. Zaradi podnebnih sprememb se povečuje pogostnost naravnih ujm, spreminjajo pa se tudi razmere, v katerih uspevajo gozdovi. Vse to na eni strani ogroža varovalne gozdove, na drugi pa postaja njihova varovalna vloga vse dragocenejša. Z ustreznim gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in z ukrepi, ki krepijo njihovo varovalno in zaščitno vlogo, lahko pomembno prispevamo k ohranjanju njihovih varovalnih učinkov. Veliko izkušenj na tem področju imajo gozdarji v Švici in Franciji. V projektu MANFRED želimo del njihovega znanja prenesti tudi v Slovenijo in s tem dopolniti sicer bogato tradicijo gospodarjenja z gozdovi pri nas. V Logarski dolini smo pripravili učni poligon za terenske gozdarje, kjer bodo lahko izpopolnili svoje znanje o tem, kako negovati gozd, da bo tudi v prihodnosti ščitil sebe in tla ter človekove objekte v okolici.


mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

 
 

POTROŠNIK MORA IMETI PRAVICO IZBIRATI, KAKŠNO HRANO BO KUPIL, TER VEDETI, KAKŠEN LES IN GOZDNE DOBRINE KUPUJE

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v juliju predstavilo aktivnosti, s katerimi bo v letošnjem letu promoviralo hrano iz bližine. Cilji promocije, ki poteka pod sloganom »Sveža hrana iz vaše bližine«, so ohranjati kmetijsko-živilski sektor in delovna mesta, zagotavljati bolj zdravo, kakovostno in okoljsko sprejemljivejšo hrano ter ohranjati slovensko podeželje. Ministrstvo želi z različnimi sporočili, prispevki in dogodki ozaveščati in obveščati o prednostih lokalno pridelane hrane ter s tem povečati zaupanje potrošnika, prodajo ter sodelovanje kmetov in živilskopredelovalne industrije. S spodbujanjem zagotavljanja hrane za jutri povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izvaja aktivnosti tudi na področju preprečevanja sive ekonomije. Zato je objavilo tudi priporočilo kmetijskim gospodarstvom in lastnikom gozdov, da se izkažejo z izpisi iz registrov in odločbami ZGS ter izpiskom o lastništvu pri prodaji lastnih kmetijskih pridelkov, lesa in drugih gozdnih dobrin. Ministrstvo skupaj z Davčno upravo RS priporoča, da izdajo račun tudi takrat, ko to ni predpisana obveznost, s čimer lahko kupcem izkažejo, da res pridelajo tisto, kar prodajajo, in tako povečajo zaupanje potrošnika.

Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

 
 

VARNOST PRI SEČNJI JE NAJPOMEMBNEJŠA

KOTIČEK ZAVODA ZA GOZDOVE
 
Sečnja je v gozdu osnovni ukrep, s katerim dosežemo najpomembnejše gojitvene cilje, hkrati pa lastniku prinaša dohodek. Na splošno v Sloveniji sekamo manj, kot je dovoljeno, kar je dolgoročno lahko slabo tako za gozd, lastnika in državo. Problem je zlasti opazen pri manjših lastnikih gozdov in v kategoriji tistih, ki jim gozd ne pomeni pomembnega vira energije in prihodkov. Ko se lastniki odločijo za sečnjo, pa je pomembno vprašanje, kdo naj jim to vedno nevarno delo opravi. Velikokrat se odločijo, da bodo to storili kar sami, pri čemer so njihove delovne izkušnje pogosto skromne, oprema pa zastarela. Drevje je v Sloveniji razmeroma velikih dimenzij, in ko sekamo odraslo drevo, moramo vedeti, da je nad nami nekaj najmanj tako težkega, kot je težko večje osebno vozilo. Teh vozil se ponavadi bojimo, ko podiramo drevje, pa si mislimo, da se bo že nekako izšlo. Pa se marsikdaj na žalost ne in zato je v gozdovih pri nas veliko smrtnih žrtev. Za varnejše delo lahko poskrbite tudi tako, da se udeležite različnih usposabljanj, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije in bodo do konca leta za lastnike gozdov brezplačna. Pregled le-teh najdete na spletni strani (http://www.zgs.gov.si/). Po statistiki pa dela v gozdu še najvarneje opravijo profesionalni sekači in traktoristi, zato je velikokrat najpametneje taka dela prepustiti njim.
 
Damjan Oražem, ZGS
 
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij