Kmetijstvo in gozdarstvo

Vloga gozdov v klimatskih spremembah

Kotiček zavoda za gozdove

Gozdovi na klimatske spremembe vplivajo blažilno ali vsaj nevtralno. Ob tem je pomembna (zlasti) raba lesa.
 
Del sončnega obsevanja se odbije od zemeljskega površja in precej ga gre v vesolje, del pa ga, zaradi atmosfere, v njej ostane ali pa je ponovno preusmerjen proti površju planeta. To imenujemo učinek tople grede. Za te procese so odgovorni toplogredni plini in med njimi je najbolj pogost ogljikov dioksid (CO2 ). Učinek tople grede je za življenje na zemlji vitalnega pomena. Je pa za krhko ravnovesje te klimatske naprave in za prebivalce zemlje zelo pomembno, da teh plinov v ozračju ni preveč, ker potem odvečne toplote ne moremo več spustiti v vesolje in nam postaja bolj in bolj vroče. Z zelo obsežno rabo fosilnih goriv človek v ozračje spušča dolgo varno uskladiščen CO2 in s tem ogrevanje planeta zelo pospešuje. Gozdovi igrajo zelo pomembno vlogo v kroženju CO2. Ko drevje raste, se ta plin vgrajuje v les in temu pravimo tudi ponor ogljika. Po drugi strani se les razgradi bodisi na naraven način ali pa ga uporabimo kot kurivo. Takrat se ujeti CO2 zopet sprosti v ozračje in temu rečemo emisija ogljika. Gozdovi ves čas delujejo tako kot ponor, kot tudi emitent ogljika, vendar je njihova vloga skladiščnika ogljika bistveno večja, če so v fazi aktivne rasti, torej ne prestari. Zelo pomembna je uporaba lesa: če gre za kurjenje, potem bodo gozdovi do klimatskih sprememb nevtralni, saj se vsrkani CO2 hitro tudi vrne v ozračje. Če pa les trajneje uporabimo (gradnja, pohištvo ipd.), pa bo njihova vloga blažilca ogrevanja atmosfere toliko večja. Damjan Oražem, ZGS
 
fotografija: foto Kajndol
 
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
 
 

IZBERITE LOKALNO PRIDELANO ZELENJAVO

Sodobnemu človeku ne sme biti vseeno, kakšno hrano uživa. Zato izbirajmo svežo zelenjavo, ki je pridelana v naši bližini. To je glavno sporočilo promocijske kampanje »Izberite lokalno pridelano zelenjavo« Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki poteka v juniju na TV in radijskih postajah ter na spletu. Potrošnika želimo namreč spodbuditi k razmišljanju, po kakšni hrani posega in kakšne so pravzaprav prednosti lokalno pridelane zelenjave.
 
Za sodobnega potrošnika je morda najpomembnejši prav zdravstveni vidik, ki ga imata sveža zelenjava in tudi sadje na naše telo. Ker lokalno pridelana zelenjava ne potrebuje dolgih prevozov in skladiščenja, je njena dozorelost optimalnejša, saj je ni treba predčasno pobirati z njiv in ji dodajati konzervansov, ki ohranjajo njeno svežino. Optimalno dozorela živila imajo večjo hranilno vrednost, kar tudi pomeni, da vsebujejo več vitaminov C, A, B in E. Sezonska dostopnost lokalne zelenjave pa nam ponuja tudi veliko večjo pestrost izbire.
Zdravstveni vidik pa ni edini, ki je za nas pomemben. Zavedati se moramo, da zaradi bistveno krajših prevozov lokalne zelenjave manj onesnažujemo naše okolje. Nikakor ni zanemarljiv niti družbeno-gospodarski pomen, saj s tem, ko izbiramo domačo hrano, ohranjamo domača delovna mesta in tako omogočamo preživetje vsem v agroživilski verigi. Po drugi strani pa si z zadostnim obsegom domače proizvodnje zagotavljamo prehransko varnost v času kriz, ko bi lahko prišlo do pomanjkanja hrane na globalni ravni. Tako lahko pomembno vplivamo tudi na ohranitev in razvoj našega podeželja ter na skladen regionalni razvoj. Na ta način bi se vzpostavilo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po lokalno pridelani zelenjavi, t. i. »kratke verige« med pridelovalcem in potrošnikom, kar pa bi zaradi povezovanja ponudnikov nedvomno pozitivno vplivalo na povečan obseg ponudbe raznolikega in kakovostnega sadja in zelenjave, posledično pa tudi na znižanje cen. Vzpostavitev tovrstnih razmer med ponudbo in povpraševanjem ter na drugi strani na cenovni strani pa je tudi cilj politike ministrstva.
 
Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
 
 

Kaj delamo v gozdu pozimi?

Zima je zelo primeren čas za delo v gozdu, a se je dela treba lotiti previdno.
 
Pozimi, ko fiziološki procesi v drevju in tleh potekajo mnogo počasneje ter ko so tla pogosto zamrznjena in tako dobro zavarovana pred negativnimi vplivi mehanizacije za spravilo lesa, je najprimernejši čas za večino del v gozdu. Zima, kot je letošnja, je za to še posebej primerna, saj visoka snežna odeja pogosto ovira sečnjo in spravilo. Del gozda pa je ne nazadnje tudi divjad, ki ji zima predstavlja kritični čas za preživetje. Če jo vznemirjamo, po nepotrebnem porablja zaloge telesne energije, in da bi jo nadomestila, jo mora v naravi iskati tudi tam, kjer je kot lastniki gozda ne želimo deliti z njo, na primer v vršičkih mlajših dreves. Zato divjadi namenjamo t. i. mirne cone, kjer divjadi z deli pozimi ne vznemirjamo. Podatke o tem, kje so take cone pa medvedji brlogi in podobno, najdemo v gozdarskih načrtih in revirni gozdar morebitne omejitve glede poseka vpiše v odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves.
 
Hladnejši del leta je za dela v gozdu najprimernejši tudi z vidika zmanjšanja nevarnosti namnožitve podlubnikov, saj sečni ostanki do njihove spomladanske aktivnosti niso več tako sočni in s tem ne več tako atraktivni za njihovo naseljevanje oziroma prehranjevanje. Prinaša pa zima s seboj tudi celo vrsto nevarnosti, zlasti večje možnosti zdrsov in pogosto zmrznjen les. Zato je treba pozimi delati v gozdu še z dodatno mero previdnosti in z dobro opremo.
Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije
 
Fotografija : Divji petelin, avtor: Andrej Avsenek
 
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.
 
 

SADJARSTVO V SLOVENIJI

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo pomembne vloge sadjarstva kot intenzivne kmetijske panoge, ki se v Sloveniji izvaja na 8.900 ha sadovnjakov, intenzivna pridelava pa poteka na dobrih 4.000 ha. Naravne danosti omogočajo pridelavo raznovrstnega sadja, vendar vodilno sadno vrsto še vedno predstavljajo jabolka.
 
V zadnjih letih so se ekonomske razmere pridelave sadja sicer izboljšale, vendar prve ocene modelnih izračunov kažejo, da so se ekonomske razmere v preteklem letu poslabšale. Rast stroškov v sadjarstvu je bila zmerna, na višino stroškov pridelave so najbolj vplivali višji stroški naprave sadovnjakov, stroški zavarovanja ter stroški domačega ročnega in strojnega dela. Opažamo tudi večje zanimanje za obnovo sadovnjakov, tudi pridelovalci so do sedaj dobro izkoristili sredstva javnih razpisov za nakup protitočnih mrež, slabo pa so koristili sredstva za nakup specialne mehanizacije. V juniju 2012 bo predvidoma objavljen javni razpis za rastlinsko pridelavo, ki vključuje tudi sadjarstvo, v razpis bo vključena tudi specializirana mehanizacija za delo v sadovnjaku.
 
Slovenija je v šolskem letu 2009/2010 uvedla promocijski ukrep EU: Shema šolskega sadja. Shemo izvajajo osnovne šole že tretje leto, rezultati pa so zelo spodbudni: vključene so 3/4 vseh osnovnošolcev, vrednotenje sheme pa je pokazalo že pozitivne kratkoročne rezultate, tako pri povečanju uživanja sadja (in zelenjave) pri otrocih kot pri vedno večji udeležbi slovenskih pridelovalcev v shemi. Cilji sheme so povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih, izboljšati njihove prehranske navade ter s tem zmanjšati pojav debelosti in bolezni sodobnega časa.
 
V prizadevanju za večjo porabo sadja je treba izkoristiti tudi prednosti lokalnega trga, še posebej, ker bi s tem lahko dosegli, da se potrošnik bolj poistoveti s samo pridelavo, s tem pa se bo povečalo zaupanje v hrano. Prihodnost sadjarstva vidimo tako v globalnem razvoju kot tudi v lokalnem. V ta namen na ministrstvu nadaljujemo z aktivnostmi za oblikovanje strategije, ki bo podlaga za pripravo operativnih programov in vsebin ukrepov na tem področju.
 
Besedilo in fotografije Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij