Kotiček zavoda za gozdove
Gozdovi na klimatske spremembe vplivajo blažilno ali vsaj nevtralno. Ob tem je pomembna (zlasti) raba lesa.
Del sončnega obsevanja se odbije od zemeljskega površja in precej ga gre v vesolje, del pa ga, zaradi atmosfere, v njej ostane ali pa je ponovno preusmerjen proti površju planeta. To imenujemo učinek tople grede. Za te procese so odgovorni toplogredni plini in med njimi je najbolj pogost ogljikov dioksid (CO2 ). Učinek tople grede je za življenje na zemlji vitalnega pomena. Je pa za krhko ravnovesje te klimatske naprave in za prebivalce zemlje zelo pomembno, da teh plinov v ozračju ni preveč, ker potem odvečne toplote ne moremo več spustiti v vesolje in nam postaja bolj in bolj vroče. Z zelo obsežno rabo fosilnih goriv človek v ozračje spušča dolgo varno uskladiščen CO2 in s tem ogrevanje planeta zelo pospešuje. Gozdovi igrajo zelo pomembno vlogo v kroženju CO2. Ko drevje raste, se ta plin vgrajuje v les in temu pravimo tudi ponor ogljika. Po drugi strani se les razgradi bodisi na naraven način ali pa ga uporabimo kot kurivo. Takrat se ujeti CO2 zopet sprosti v ozračje in temu rečemo emisija ogljika. Gozdovi ves čas delujejo tako kot ponor, kot tudi emitent ogljika, vendar je njihova vloga skladiščnika ogljika bistveno večja, če so v fazi aktivne rasti, torej ne prestari. Zelo pomembna je uporaba lesa: če gre za kurjenje, potem bodo gozdovi do klimatskih sprememb nevtralni, saj se vsrkani CO2 hitro tudi vrne v ozračje. Če pa les trajneje uporabimo (gradnja, pohištvo ipd.), pa bo njihova vloga blažilca ogrevanja atmosfere toliko večja. Damjan Oražem, ZGS
fotografija: foto Kajndol
Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstva ali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več.