Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo pomembne vloge sadjarstva kot intenzivne kmetijske panoge, ki se v Sloveniji izvaja na 8.900 ha sadovnjakov, intenzivna pridelava pa poteka na dobrih 4.000 ha. Naravne danosti omogočajo pridelavo raznovrstnega sadja, vendar vodilno sadno vrsto še vedno predstavljajo jabolka.

 

V zadnjih letih so se ekonomske razmere pridelave sadja sicer izboljšale, vendar prve ocene modelnih izračunov kažejo, da so se ekonomske razmere v preteklem letu poslabšale. Rast stroškov v sadjarstvu je bila zmerna, na višino stroškov pridelave so najbolj vplivali višji stroški naprave sadovnjakov, stroški zavarovanja ter stroški domačega ročnega in strojnega dela. Opažamo tudi večje zanimanje za obnovo sadovnjakov, tudi pridelovalci so do sedaj dobro izkoristili sredstva javnih razpisov za nakup protitočnih mrež, slabo pa so koristili sredstva za nakup specialne mehanizacije. V juniju 2012 bo predvidoma objavljen javni razpis za rastlinsko pridelavo, ki vključuje tudi sadjarstvo, v razpis bo vključena tudi specializirana mehanizacija za delo v sadovnjaku.

 

Slovenija je v šolskem letu 2009/2010 uvedla promocijski ukrep EU: Shema šolskega sadja. Shemo izvajajo osnovne šole že tretje leto, rezultati pa so zelo spodbudni: vključene so 3/4 vseh osnovnošolcev, vrednotenje sheme pa je pokazalo že pozitivne kratkoročne rezultate, tako pri povečanju uživanja sadja (in zelenjave) pri otrocih kot pri vedno večji udeležbi slovenskih pridelovalcev v shemi. Cilji sheme so povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih, izboljšati njihove prehranske navade ter s tem zmanjšati pojav debelosti in bolezni sodobnega časa.

 

V prizadevanju za večjo porabo sadja je treba izkoristiti tudi prednosti lokalnega trga, še posebej, ker bi s tem lahko dosegli, da se potrošnik bolj poistoveti s samo pridelavo, s tem pa se bo povečalo zaupanje v hrano. Prihodnost sadjarstva vidimo tako v globalnem razvoju kot tudi v lokalnem. V ta namen na ministrstvu nadaljujemo z aktivnostmi za oblikovanje strategije, ki bo podlaga za pripravo operativnih programov in vsebin ukrepov na tem področju.

 

V zadnjem času tako v svetu kot tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti zavrženi hrani, ki v okviru biološko razgradljivih odpadkov zavzema relativno pomemben delež. Po nekaterih ocenah v Evropski uniji zavržemo okoli 90 milijonov ton hrane oziroma 180 kg na prebivalca. Vzroki za nastanek takšnega obsega odvržene hrane so predvsem:

 

Evropski in slovenski predpisi o gospodarjenju z odpadki zahtevajo radikalno zmanjšanje količin odpadkov, ki se odlagajo, predvsem pa zmanjševanje organskih snovi v odpadkih, ki se smejo odlagati. Nekatere države so tej temi že posvetile več pozornosti in se težave lotevajo s popisom nepravilnih ravnanj, kateremu bodo sledili tudi ukrepi. V času potrošniške družbe je nujno treba celotno družbo spodbujati k trajnostnemu potrošništvu ter k uporabi recikliranih materialov in izdelkov iz takšnih materialov. Premik pri dojemanju problematike odpadkov lahko dosežemo tudi z ozaveščanjem javnosti in posledično s spremembo vzorcev posameznikovega obnašanja. Večini nastale zavržene hrane in pijače se je mogoče izogniti z ustreznejšim načrtovanjem, nakupom, shranjevanjem ali pripravo. Vsako gospodinjstvo lahko s preprostimi ukrepi poskrbi, da hrana ne postane odpadek. Zelo veliko lahko z ustreznim načrtovanjem naredijo tudi trgovci in gostinci, da bi zavrgli kar najmanj živil. Vsi skupaj pa se moramo zavedati pomena hrane, saj v svetu postaja vedno bolj strateška dobrina in jo bo začelo primanjkovati.

Z namenom preprečevanja škode lastnikom gozdov in varovanja gozda pri pridobivanju okrasnih drevesc to področje ureja Zakon o gozdovih. Okrasna drevesca v svojih gozdovih lahko sekajo le lastniki na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so določeni usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves. Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti že pri prevozu vidno označena s plombami v obliki nalepk. Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojnih revirnih gozdarjih. Če jih potrebujejo več, morajo zanje plačati po 26 centov na plombo. Plombe so letos rožnate barve. Prodajo prazničnih drevesc nadzirata Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano RS ter Tržni inšpektorat RS. Prodajalci okrasnih drevesc morajo imeti pri sebi odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za pridobivanje drevesc ali račun za plačilo plomb, če so smrečice pridobljene iz nasadov zunaj gozda.

 

Zavod usmerja lastnike gozdov, da pridobivajo okrasna drevesca na z gozdom zaraščajočih se površinah, na območjih pod daljnovodi in na gozdnih površinah, kjer posek drevesc ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda. Jelko je za okras dovoljeno sekati le tam, kjer se obilno pomlajuje. Prepovedano je sekanje tise in bodike, ki sta naši zavarovani vrsti. Za pripravo jaslic se iz gozda iznosi tudi veliko mahu. Na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah le z ene petine površine, ki jo mahovi preraščajo. Priporočamo, da tako kot rezano cvetje tudi posekano smrečico postavite v posodo z vodo, da bo ostala sveža in dišeča vse praznične dni.

 

Marija Kolšek

Zavod za gozdove Slovenije

Fotografija Borut Debevec