BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

BODIMO POŠTENI DO SEBE...

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO...

140_let.jpg

Vreme

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Zdravje in prosti čas

OTROKOVA ČUSTVA IN DEJANJA

E-pošta Natisni

Naši otroci so velikokrat jezni, trmasti, razdraženi, jokajo. Velikokrat to počnejo v javnosti, kjer nam je neprijetno in ne vemo, kako naj se odzovemo, da ne bomo pridobili še več pozornosti.


Seveda s tem, ko je nas sram za otrokova dejanja, njega ni treba biti sram. Otrok tukaj pridobiva moč in izkušnjo, kaj mora narediti naslednjič, da bomo »zmrznili« mi kot starši. Kaj storiti, ko otrok naredi sceno? Najprej moramo ločiti čustva od vedenja. Torej, otrok nekaj občuti in se na to odzove. Otrok mora dobiti sporočilo, da je to, kar čuti, OK. Da ni z njim nič narobe. To naredimo s stavkom: »Vidim, da si jezen, to lahko razumem, tudi jaz bi bila jezna (ali žalostna ali razočarana …), če bi morala sredi igre spat.« Počakamo, da se otrok umiri, in šele potem komentiramo njegovo vedenje. Nihče, niti odrasli, ne more funkcionirati, dokler se ne pomiri. Otroka pa najhitreje pomirimo, če razumemo njegova čustva – z empatijo. (Enako je pri odraslih.) Ko se pomiri, mu povemo, da lahko razumemo jezo, ampak tega, da je brcal, pa ne dopuščamo (otroka naučimo, kako prepoznati in kontrolirati svoja čustva). Nato mu povemo, kaj se bo zgodilo naslednjič: »Lahko se pogovarjava o tem, kaj boš naredil naslednjič, ko boš jezen, in izbereva način, kjer ne boš delal škode.« Pomembno je, da otroka naučimo zavedanja čustev in njegovih vedenj, saj lahko, če ga tega ne naučimo, stopnjuje svoje odzive v nasilne. Te pa je zelo težko zaustaviti.
Svetujeta Albert in Leonida Mrgole, Zavod Vezal

 
 

SOBNE RASTLINE NISO LE OKRAS

E-pošta Natisni

Sobne rastline poleg tega, da naredijo naše bivalno in delovno okolje lepše in prijaznejše, delujejo tudi kot filtri, ker uspešno absorbirajo strupe iz okolja, ter zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku. Rastline so učinkoviti vlažilci in ionizatorji zraka. S fotosintezo proizvajajo kisik in pri tem porabljajo ogljikov dioksid. Danes preživimo, predvsem pozimi, veliko časa v zaprtih prostorih, pa naj bo to doma, na delovnem mestu ali v šoli. Zrak v notranjih prostorih je pogosto bolj onesnažen od zunanjega.


Zrak v zaprtih prostorih onesnažujejo hlapne organske spojine, kot so formaldehid, benzen, ksilen in druge, ki jih vsebujejo laki, premazi, topila, lepila, oblazinjeno pohištvo, talne obloge, preproge, barve, tapete, pisarniške naprave, papir, čistila, osvežilci zraka in sintetična oblačila. Pogosto so v zraku prisotni tudi mikroorganizmi, prah in trdni delci, radon, cigaretni dim in elektrosmog. Onesnažen zrak, nizka zračna vlaga, pomanjkanje kisika in negativnih ionov so med drugim vzrok za nastanek t. i. sindroma bolnih zgradb. Posledica vsega tega je slabo počutje, če smo izpostavljeni dalj časa, pa tudi kronične bolezni. Najučinkoviteje čistijo zrak luskasta praprot (Nephrolepis exaltata), pritlikavi datljevec (Phoenix roebelenii), deremska dracena (Dracaena deremensis), navadni bršljan (Hedera helix), benjaminovec (Ficus benjamina), spatifil (Spathiphyllum, sp.), drevo življenja (Dracaena fragrans). Palme, spatifili, božične zvezde, tolstice in kaktusi pa uspešno absorbirajo tudi elektrosmog. Za manjše prostore sta dovolj dve lončnici.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

 
 

NOVO ŠOLSKO LETO …

E-pošta Natisni

Dragi starši, si bo kdo od vas oddahnil, ker se bo začel pouk in s tem ustaljeni red in občutek, da vsaj polovico dneva veste, da je vaš otrok v varnem okolju? V tem pogledu je šola zares zlata vredna. Omenila pa bi rada eno izjemno škodljivo stvar, ki jo prinese šola oziroma pouk. To je, da obveznosti, ki jih ima otrok, starši opravljamo namesto njega oziroma zanj. Ker ima ubogi revež že tako ali tako preveč vsega. Otrok se mora z izzivi, ki jih prinaša šola, naučiti soočati sam. S tem pridobiva izkušnje, ki so prijetne (če se učim, znam in dobim dobro oceno, potem v sebi občutim zadovoljstvo). Seveda pa pridobiva tudi izkušnje, ki so neprijetne. Ravno neprijetne izkušnje so tiste, iz katerih se otrok nauči, kaj ni dobro, da počne. Ni dobro, da se ne pripravim, da se ne učim, ker potem ne znam, posledica je slaba ocena. To je izkušnja. Če mu mi za mizo govorimo, moraš se učiti, da ne boš dobil slabe ocene, otrok ne posluša, ne verjame. Ko to izkusi na lastni koži, za vedno ve, kaj se lahko zgodi, če ne dela.

Svetujeta Albert in Leonida Mrgole, Zavod Vezal

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij