30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Zdravje in prosti čas

Več ni samo bolje

E-pošta Natisni
Naše zdravje je tudi tisto, kar jemo. Preobilje rafinirane hrane in neizmerna ponudba živil, ki jo omogoča industrijska pridelava hrane, predstavljata energijsko bogate vire hrane. V praksi kar prebogate. Res je, da je ravno ta obilna energijska ponudba v sodobnem industrijskem svetu izkoreninila lakoto. Kar pa ne pomeni, da je izkoreninila slabo hranjenost. Nasprotno, bogati energijski viri na našem krožniku in prevelika ponudba živil potiho vodijo do bolezni obilja, z debelostjo na čelu. Ob tem pozabljamo, da več hrane hkrati ne pomeni tudi, da bo telo dobilo zadosti vseh potrebnih hranil. Tudi debeluhi so lahko podhranjeni. Z vitaminsko siromašno hitro hrano vnašamo v telo predvsem energijske vire v obliki maščob in sladkorjev. Hitra hrana je namreč velikokrat zelo predelana hrana in kaj hitro ji začne pešati vsebnost vitaminov, antioksidantov in številnih drugih mikrohranil. Tako se lahko tudi pri debelih ljudeh znižajo vrednosti nekaterih vitaminov. V zadnjem času poročajo o znižanih vrednostih vitamina D v serumu debelih ljudi. V še hujšo past se ujamejo tisti, ki skušajo problem pretiranega energijskega vnosa z nekakovostno hrano rešiti tako, da enostavno zmanjšajo tudi njeno količino. Na ta način zmanjšajo energijski vnos, a zmanjšajo tudi vnos vitaminov in drugih hranil. Zato je pri redukcijskih dietah nujna tudi prilagoditev tipa prehrane. Živila, ki jih je manj, morajo biti kakovostnejša in bogatejša z vitamini, antioksidanti itd. To pa praviloma pomeni tudi slovo od hitre prehrane in slabih prehranskih navad.
 
Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
 
 

KO OTROK ZABREDE V TEŽAVE

E-pošta Natisni
Starši navadno takoj vidimo, kaj je otrok naredil narobe, kaj je naredil neumno, kaj je naredil slabo. Seveda mu to v veliki naglici hitimo povedati. Ponavadi dodamo zraven še lastna čustva, kot sta jeza in sram. Otrok vsega tega ne razume in ne zmore nositi. Kaj je razlog? Da je otrok nekaj naredil, kot je naredil, je imel v sebi neko posebno logiko razmišljanja. Navadno »slabih in neumnih« stvari ne delamo zanalašč. Prav tako ne delamo zanalašč stvari narobe. Za otroka je nekaj, kar ni naredil dobro, lahko izkušnja, ki je izjemna za njegovo življenje, kadar mi ostanemo odrasli in s pogovorom uspemo otroka pripeljati do spoznanja, ki ga lahko začuti sam. In si zna sam odgovoriti na vprašanja, kje ga je polomil, kaj bi lahko storil drugače, kako se bo naslednjič lotil stvari. In seveda, kako bo storjeno napako popravil. Tukaj govorimo o posledicah in ne o kazni. Kar je morda dobra tema za naslednjič. Izkušnje – tudi neprijetne – so lahko dragocen vzgojni pripomoček, ki nam pomaga otroka učiti odgovornosti.
 
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
 
 

BEZEG, zdravilna skrinjica

E-pošta Natisni
Črni bezeg (Sambucus nigra) spada med najbolj priljubljene zdravilne rastline v ljudskem zdravilstvu. Novejše raziskave so potrdile njegovo učinkovitost. Naši predniki so verjeli, da v njem živijo dobri hišni duhovi, ki skrbijo za našo varnost in dobro počutje.
Cvetje bezga spodbuja znojenje in ga uporabljamo pri kašlju, gripi, prehladu, za zbijanje vročine, začetni pljučnici, bronhitisu, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Bezgovi cvetovi utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo napade senenega nahoda, vendar le, če jih začnemo jemati več mesecev pred nevarnim obdobjem. Iz bezgovega cvetja skuhamo čaj ali namočimo sveže cvetove (šabesa). Liste bezga uporabljamo za odganjanje insektov in voluharjev na vrtu. Zrele jagode so bogate z vitamini in drugimi koristnimi snovmi. Uporabljajo se predvsem pri pljučnih boleznih. So tudi blago odvajalo, hkrati pa zaustavljajo drisko. Iz bezgovih jagod lahko pripravimo odlične sokove, sirupe in marmelade. Svežih bezgovih jagod ne uživamo, treba jih je nekoliko prekuhati. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi liste bezga in skorjo, vendar je potrebna posebna previdnost, ker vsebujeta nekatere strupene snovi.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij