Zadruga uspešen poslovni model v krizi

ZADRUŽNIŠTVO NA SLOVENSKEM OBELEŽUJE 145 LET DELOVANJA

E-pošta Natisni

Za predhodnice sodobnega zadružništva zgodovinarji štejejo različne sirarske združbe, ki so delovale po tolminskih in bohinjskih planinah, nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo kreditno zadrugo. Sledilo je množično ustanavljanje kreditnih zadrug v sedemdesetih letih 19. stoletja, že leta 1883 pa je bila na pobudo Mihaela Vošnjaka v Celju kot prva zadružna zveza ustanovljena Zveza slovenskih posojilnic, odtlej pa so na slovenskem ozemlju zadruge povezovale različne zadružne zveze, vse do leta 1962, ko so po zveznem Zakonu o enotnih gospodarskih zbornicah zadružne zveze prenehale delovati kot samostojne pravne osebe za deset let. Potem ko je prvi slovenski zakon o združevanju kmetov 1972 odprl možnost za povezovanje kmetijskih zadrug v zadružno zvezo, so kmetijske zadruge ter kmetijske in gozdarske organizacije kooperantov prostovoljno ponovno ustanovile Zadružno zvezo Slovenije, ki je v tistem času zastopala koristi zadrug in tudi zasebnega kmetijstva.

Več ...
 
 

KRIZA SPODBUJA RAZVOJ ZADRUG

E-pošta Natisni

Ekonomisti, akademiki in mednarodne skupnosti mrzlično iščejo odgovore na vprašanje, kako omogočiti in pospešiti gospodarsko okrevanje. Iščejo načine boljšega upravljanja trga in finančnih institucij, da bi zagotovili večjo etičnost in transparentnost poslovanja. V iskanju odgovorov postaja zadružništvo vedno zanimivejši način organiziranja in prihodnjega delovanja podjetij.

Prispevek zadrug h gospodarskemu okrevanju priznavajo tudi številni politiki in vlade, zato spodbujajo posameznike in podjetja, da pristopijo k zadružnemu organiziranju, ki omogoča povečevanje produktivnosti, večjo socialno varnost in deluje v splošno dobro. Zadružna oblika organiziranja lahko namreč preko načel demokratičnosti, avtonomije in neodvisnosti, sodelovanja in skrbi za skupnost, prostovoljnega in odprtega članstva ter drugih zadružnih načel omogoča ali olajšuje vključevanje različnih gospodarskih subjektov v tržno gospodarstvo in je uspešna praksa v mnogih evropskih državah. Mnoge države spodbujajo delovanje zadrug in spodbude zadrugam predvidevajo celo v svoji ustavi, med državami članicami EU na primer Grčija, Madžarska, Malta, Italija, Portugalska, Španija.

Kaj je zadruga
Zadruga je samostojno združenje pravnih oziroma fizičnih oseb, ki so se prostovoljno združile zaradi uresničevanja skupnih potreb in želja na podlagi podjetja, ki jim je skupno in ga demokratično upravljajo. Pri zadružnem poslovnem modelu so v središču ljudje. Zadrugam ni glavni cilj ustvarjati dobiček, ampak je glavni cilj pomagati svojim članom, da bi dosegli večji gospodarski učinek. Člani zadruge so na trgu konkurenčnejši in uspešnejši, kot če bi vsak član deloval samostojno.

V Sloveniji je temeljni pravni akt, ki opredeljuje zadruge, Zakon o zadrugah, ki je začel veljati 28. marca 1992 in je bil doslej trikrat spremenjen in dopolnjen. V statusnopravno zgradbo zadrug posegajo tudi drugi predpisi, tako Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju ter Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V Evropski uniji je bila sprejeta skupna uredba o ustanovitvi evropske zadruge, ki je urejena v Uredbi Sveta (ES) št. 1435/2003 in Direktivi Sveta 2003/72/ES, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju evropske zadruge.

Zadruge so edine organizacije, v katerih so člani vlagatelji kapitala, upravljavci in poslovni partnerji hkrati.

Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov pretežno na podlagi sodelovanja, od tod tudi tujka za zadrugo »kooperativa«. Sodelovanje članov z zadrugo in osebna narava članstva sta med bistvenimi lastnostmi zadrug. Člani zadruge z zadrugo aktivno sodelujejo ali kot dobavitelji v prodajnih zadrugah ali kot odjemalci v potrošniških oziroma nabavnih zadrugah oziroma kot delavci v delavskih zadrugah, lahko pa tudi kot uporabniki in izvajalci storitev zadruge v stanovanjskih, kreditnih, zdravstvenih, izobraževalnih in drugih zadrugah.

Bistveni značilnosti zadrug sta dolgoročna usmerjenost in delovanje v lokalnem okolju. Kriza je še okrepila njihov dolgoročni pristop, usmerjen v uresničevanje gospodarske in socialne trajnosti njihovih članov. Glavna značilnost njihovega sistema upravljanja je tudi, da so močno ukoreninjene na ozemlju, kjer delujejo. Dobro poznajo potrebe in želje prebivalcev v lokalnem okolju. Zaradi lokalnih korenin se vedno bolj krepi vloga zadrug pri spodbujanju trajnostnega lokalnega razvoja, ustvarjanju novih delovnih mest in izpolnjevanju ciljev splošnega interesa. V Sloveniji so zadruge s svojim delovanjem prisotne skoraj v vsaki vasi.

Evropska zadruga (Societas Cooperativa Europaea, SCE) – zadruga kot nadnacionalna pravno organizacijska oblika, ki jo lahko ustanovijo posamezniki ali pravne osebe iz dveh ali več različnih držav članic. Pod določenimi pogoji lahko SCE nastane tudi z združitvijo dveh ali več zadrug, ustanovljenih po pravu najmanj dveh različnih držav članic ali s preoblikovanjem zadruge, ustanovljene po pravu posamezne države članice.

 
 

KAKO USTANOVIMO ZADRUGO?

E-pošta Natisni

Zadrugo lahko po slovenskem Zakonu o zadrugah ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki so lahko fizične oziroma pravne osebe. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi, ki vsebuje imena, naslove oziroma sedeže ustanoviteljev, sklep o sprejemu zadružnih pravil, sklep o izvolitvi organov zadruge, ki jih mora zadruga izvoliti v skladu z zakonom in s svojimi pravili, datum in kraj ustanovnega občnega zbora ter podpise vseh ustanoviteljev. Obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadruge so zadružna pravila. Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost.

Zadruga se lahko ustanovi za katero koli dejavnost v skladu z zakonom in lahko posluje s člani in nečlani. Članstvo v zadrugi je odprto. Vsak član ima pravico, da preko občnega zbora sodeluje pri sprejemu zadružnih pravil, sprejemu letnega obračuna, uporabi in delitvi presežka ter izvolitvi in odpoklicu vodstva in drugih organov zadruge. Vsak član ima tudi pravico do odločanja o uporabi in delitvi presežka na podlagi meril, ki jih določajo zakon in zadružna pravila. Zadruge se lahko prostovoljno, zaradi skupnih interesov združujejo v zadružne zveze ali druga gospodarska interesna združenja.

 
 

KAKO POSTATI ČLAN ZADRUGE

E-pošta Natisni

Podlaga za sprejem v članstvo je datirana pisna pristopna izjava, iz katere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna pravila. Pristopna izjava mora posebej vsebovati znesek in število deležev, ki jih je pripravljen prevzeti podpisnik kot član zadruge, ter izjavo, da so mu znane določbe zadružnih pravil o odgovornosti članov za obveznosti zadruge.

Nedeljivi zadružni kapital
Posebnost zadrug glede na druge gospodarske subjekte pa je tudi nedeljivi zadružni kapital, ki predstavlja vrednostno premoženje, ki se niti ob prenehanju zadruge ne razdeli med člane in tudi ob prenehanju zadruge obdrži zadružno namembnost. Nedeljivi zadružni kapital odraža medgeneracijsko oblikovano premoženje s trajno zadružno namembnostjo. Nerazdelno premoženje je glede na trajanje zadruge praviloma ustvarjeno z delom več generacij zadružnikov. Način varstva tega premoženja pa zagotavlja, da se bo zadružno podjetje ohranjalo tudi za vnaprejšnje generacije zadružnikov, ter ga hkrati veže na določeno teritorialno območje, kar zagotavlja tudi razpršenost oziroma decentralizacijo zadružnih podjemov.

Fotografija: zadružna trgovina v Ločah

 
 

ZADRUGE V SLOVENIJI

E-pošta Natisni

V Sloveniji je bilo konec leta 2011 registriranih 352 zadrug, med njimi jih največ oziroma 92 deluje na področju trgovinske dejavnosti, najmočneje pa je zadružništvo razvito na področju kmetijstva in gozdarstva, kjer deluje 91 zadrug. Zadruge delujejo še na področju poslovanja z nepremičninami, na področju trgovine, gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, strokovnih, tehničnih in znanstvenih dejavnosti, oskrbe z vodo, ravnanja z odpadki in drugim. Vse bolj postajajo zanimive zadruge na področju zdravstva in socialnega varstva, prometa in drugih dejavnosti. Vse večji pomen pa dobivajo zadruge na področju šolstva, zdravstva, prehranske oskrbe in socialne oskrbe.

 
 

PREDNOSTI ZADRUGE

E-pošta Natisni

Zadruga kot združenje oseb omogoča prednosti, ki bi jih posameznik s samostojnim nastopom na trgu težko dosegel. Te prednosti so lahko prihranki zaradi večjega obsega proizvodnje oziroma poslovanja.

Člani so hkrati lastniki, upravljavci in poslovni partnerji zadruge. Člani sodelujejo pri odločanju in določanju politike poslovanja zadruge in sprejemanju odločitev. Sistem upravljanja zadruge, ki izvira iz solastništva premoženja in obveznosti jamstva, je prilagojen temu cilju. Zadruga zagotavlja članom demokratično upravljanje en član en glas. Premoženje, s katerim posluje zadruga, je zadružna lastnina in je namenjena le poslovanju zadruge. Poslovanje je osredotočeno na dolgi rok. Za ustanovitev zadruge ni potreben ustanovni kapital. Odločitev za članstvo je prostovoljna. Zadruge se osredotočajo na dejavnost in zaposlovanje v lokalnem okolju in na podeželju, kjer opravljajo številne storitve za podeželje in povezujejo partnerje na različnih ravneh. Zadruga je model podjetniškega povezovanja majhnih poslovnih subjektov, ki posluje po ekonomskem načelu racionalnosti. Gospodarski učinek, ki ga zadruga omogoča svojim članom, se kaže v večji kapitalski moči, ki nastane z združitvijo kapitalskih vložkov članov. S tem se zagotovijo jamstva, povečata plačilna in kreditna sposobnost zadruge, ki je tako manj tvegani poslovni partner in lažje pride do ugodnejšega kapitala za povečan obseg poslovanja. S povezavo v zadrugo medsebojna konkurenčnost med člani odpade. Na podlagi sodelovanja članov zadruga lahko tudi izboljša pogajalski položaj članov na trgu, omogoča širše možnosti izbire, boljši pregled nad informacijami in večjo tržno moč, kot bi jo imel posamezni član. Zadruga lahko dosega manjše stroške pri nabavi sredstev ali višje cene pri prodaji proizvodov svojih članov. Zadruga lahko podaljša proizvodni cikel pridelave v predelavo z lastnimi predelovalnimi obrati. Člani zadruge so osebe, ki v zadrugi niso samo pasivno udeležene s kapitalskim vložkom, temveč z zadrugo tudi sodelujejo in pridobivajo koristi pretežno na podlagi sodelovanja, zato je zadruga tesneje povezana s članstvom in v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami omogoča v večji meri poslovanje po načelih trajnostnega razvoja. Člani zadruge participirajo pri dodani vrednosti, ki bi sicer pripadala drugi osebi (posredniku).

Ker so v zadružnih podjetjih v središču ljudje in jih nadzorujejo člani, so močno prisotna na lokalni ravni, vendar to ne ovira njihove sposobnosti delovanja na nacionalnem in mednarodnem trgu. Prilagodljivost omogoča zadrugam, da delujejo v vseh gospodarskih sektorjih, tako tradicionalnih kot tudi novih.

 
 

ZADRUGE PO SVETU

E-pošta Natisni

Po podatkih Mednarodne zveze zadrug (ICA) delujejo zadruge v 61 državah na številnih področjih dejavnosti, predvsem pa na področju zavarovalništva, kmetijstva in živilske industrije, potrošništva in trgovine, industrije in komunale ter bančništva in financ, zdravstva, sociale in drugih storitev.

V Evropi je 160 tisoč zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest.

V Uradnem listu Evropske unije C 191/24 je zapisano, da je poslovni model zadrug v celoti v skladu z vrednotami Pogodbe EU in cilji strategije Evropa 2020 ter da spodbujajo, da se zadružni način organiziranja razširi in razvije v nacionalnih politikah in politikah Evropske unije.

Odpornost in nov razvoj zadrug tudi v času krize

Zadružna podjetja v času krize kažejo večjo odpornost kot tradicionalna podjetja. To zlasti velja za zadružne banke, delavske zadruge v industriji in storitvenem sektorju, socialne zadruge in zadruge, ki so jih ustanovila mala in srednja podjetja. Poročilo Mednarodne organizacije dela »Odpornost zadružnega poslovnega modela v kriznem času« navaja, da finančne zadruge ostajajo finančno trdne; potrošniške zadruge izkazujejo večji obseg poslovanja, delavske zadruge beležijo rast, saj ljudje izbirajo zadružno obliko podjetja kot odziv na nove gospodarske razmere.

Besedilo pripravila B. J. po različnih virih

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij