Zadruga uspešen poslovni model v krizi

VINA DELIMO NA MIRNA VINA IN PENEČA VINA OZIROMA PENINE

E-pošta Natisni

Mirna vina so vina redne trgatve in posebne trgatve oziroma predikatna vina. Slednja so vrhunska vina, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodatni naziv, kot so na primer pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor, ledeno vino. Mirno vino je vino, katerega notranji tlak ogljikovega dioksida v raztopini pri temperaturi 20 °C, merjen v zaprti posodi, ne presega za posamezno kakovostno stopnjo predpisanega tlaka, vendar v nobenem primeru ne več kot 1,0 bara.

Po sladkorni stopnji oziroma koncentraciji reducirajočih sladkorjev se mirna vina delijo na:
• suho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev ne presega 9 g/l, pod pogojem, da koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 grama pod koncentracijo reducirajočih sladkorjev,
• polsuho vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji alineji, vendar ne presega 12 g/l, ali v primeru, da je koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, več kot 7 g/l, ne presega 18 g/l,
• polsladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev presega največjo dovoljeno koncentracijo, določeno v prejšnji alineji, vendar ne presega 45 g/l,
• sladko vino, katerega koncentracija reducirajočih sladkorjev presega 45 g/l.


Peneče vino je pridobljeno iz vina s primarnim in sekundarnim alkoholnim vrenjem, ki lahko poteka v steklenicah ali v zaprtih posodah. Ob odprtju posode se sprosti ogljikov dioksid, dobljen izključno z alkoholnim vrenjem. Nadtlak zaradi prisotnega ogljikovega dioksida v raztopini v zaprti posodi pri 20 °C je najmanj 3 bare in ne več kot 7 barov. Peneče vino je lahko proizvedeno le iz svežega grozdja, grozdnega mošta, vina, ki je primerno za pridobivanje namiznega vina, namiznega vina ali kakovostnega vina ZGP.

Po sladkorni stopnji oziroma koncentraciji reducirajočih sladkorjev se peneča vina ali penine delijo na:
• popolnoma suho (brut nature), ki vsebuje manj kot 3 g/l reducirajočih sladkorjev,
• izredno suho (extra brut), ki vsebuje manj kot 6 g/l reducirajočih sladkorjev,
• zelo suho (brut), ki vsebuje manj kot 15 g/l reducirajočih sladkorjev,
• suho (extra dry), ki vsebuje od 12 g/l do 20 g/l reducirajočih sladkorjev,
• polsuho (sec), ki vsebuje od 17 g/l do 35 g/l reducirajočih sladkorjev,
• polsladko (demi sec), ki vsebuje od 33 g/l do 50 g/l reducirajočih sladkorjev,
• sladko (doux), ki vsebuje več kot 50 g/l reducirajočih sladkorjev.

Reducirajoči sladkorji so preostali nepovreti sladkor. Količina reducirajočih sladkorjev v vinu je količina kemijsko določenih reducirajočih snovi v vinu in se podaja v gramih na liter (g/l).

Glede na barvo ločimo:
• bela vina: mlada vina imajo več zelenkastih odtenkov, starejša vina bolj rumenkaste odtenke,
• rdečkasta vina: za vino so značilni rozasti odtenki, ki s starostjo prehajajo proti čebulni barvi,
• rdeča vina: mlada vina imajo vijolične odtenke, zrela vina so rubinaste barve.

Vina po kakovosti delimo na:
• namizno vino, ki ponavadi ni sortno, obravnavamo kot najmanj kakovostno. Grozdje za pridelavo tega vina večinoma ne doseže sladkorne stopnje, ki velja za kakovostno vino, zato mu je dovoljeno dodajati sladkor,
• kakovostno vino je narejeno iz grozdja, ki je obrano v polni zrelosti. Sladkorna stopnja grozdja se giblje med 70 in 85 Oechlsejevih stopinj. Tudi pri kakovostnih vinih je dovoljeno dodatno sladkanje,
• vrhunsko vino je vino najvišje kakovosti, pridelano iz kakovostnih sort grozdja, pridelano na najboljših legah. Grozdje, iz katerega je pridelano, je obrano v polni zrelosti oziroma prezrelosti. Sladkorna stopnja mora biti nad 85 Oechlsejevih stopinj. Vrhunsko vino se ne dosladkava.

Mali vinski slovar

  • Arhivsko vino – so posebna vina s patino časa, stara najmanj štiri leta. Ponavadi so pridelana po posebni tehniki, ki vinu daje s staranjem posebno žlahtnost.
  • Sortno vino – vino z izraženimi značilnosti svoje sorte grozdja. Jasno izražena sortnost je odvisna od letnika, tal in lege vinograda.
  • Zvrstno vino – vino iz kombinacije več sort grozdja. Ponavadi nosi ime vinorodnega okoliša ali kraja.
  • Vino s cvetlico – vino z vonjem zrelih ali arhivskih vin.
  • Vino s telesom – vino, bogato z alkoholom in ekstraktnimi snovmi, ki napolnijo usta.
  • Izbor – vino, pridobljeno iz odbranega, povsem zrelega, zdravega, nepoškodovanega grozdja.
  • Jagodni izbor – vino iz jagod s plemenito plesnijo ali prezrelih jagod, ki jih ob trgatvi posebej odberejo in ločeno predelajo.
  • Suhi jagodni izbor – vino iz posušenih, na trti zgubanih grozdnih jagod, ki jih pogosto napade plemenita gniloba. Vino ponudimo pri nekoliko višji temperaturi od 12 do 14 °C.
  • Pozna trgatev – vino, pridobljeno iz grozdja, ki je bilo pobrano pozneje od uradno dovoljenega začetka trgatve določene vrste na najboljših legah pridelovalnega območja. Za vina pozne trgatve je pomembno, da jih ne ponudimo prehladna. Optimalna temperatura je od 10 do 12 °C.
  • Ledeno vino – vino, pridobljeno iz grozdja, zmrznjenega na trti in predelanega v zmrznjenem stanju. Grozdje se lahko pobira, ko je temperatura najmanj tri dni zapored pod –7 °C.
  • Barrique – beseda barrique pomeni v francoskem jeziku sodček. Vino zori v novem, torej neovinjenem hrastovem sodu.

Po različnih spletnih in knjižnih virih povzela B. J.

 
 

HRANA IN VINO

E-pošta Natisni

Naš pesnik Tone Pavček je zapisal: »Tudi najboljša hrana je slabša za znaten odtenek, če ji, siroti, ni dana pijača za žlahten pomenek.« Ujeti skladnost med jedjo in vinom je lahko pravi izziv, vedeti pa moramo, da je vino dopolnilo k hrani, zato ji ne sme nadvladati. Vino in hrana naj bi bila v ravnovesju, kjer pridejo do izraza njune najboljše lastnosti.

Za aperitiv, razne slavnostne sprejeme in posebej vesele trenutke ponudimo primerno ohlajena peneča vina. Ob začetnih jedeh se je uveljavilo pravilo, da k njim ponudimo lažja bela, rosé ali rdeča suha vina. Vsa bela suha vina, predvsem penine, se lepo dopolnjujejo k morskim sadežem. Rižota se druži z lažjimi belimi suhimi ali z rdečimi glede na začimbe in dodatke. Ribam pristajajo bela vina, saj so lažja hrana in tudi lažjih vin je več med belimi sortami. Enostavno pripravljene ribe se ujemajo z lažjimi belimi suhimi vini, v omaki pripravljene ribe pa se bolje ujemajo z močnejšimi belimi vini. Splošno pravilo pri mesu je, da se svetlo meso ujema z belim vinom in temno meso z rdečim vinom, upoštevati pa je treba okus omak in začimb. Ob govejem zrezku in jagnjetini se prilegajo rdeča vina. Svinjina in perutnina pa sta glede vina zelo prilagodljivi. Vse vrste mesa na žaru lepo dopolnjujejo rdeča vina s poudarjeno sadno cvetico, kar pa velja tudi za prekajene izdelke, kot so salame in klobase. Splošno znano je, da se vina lepo ujemajo s siri, vendar je treba biti previden pri izbiri. K svežim in mehkim sirom tako ponudimo lahka bela vina, k polnim ovčjim ali kozjim sirom pa bogata, rahlo barikirana rdeča vina. S sladico se skladajo predvsem vina posebne kakovosti, ki jih v Sloveniji ne manjka. To so predvsem vina pozne trgatve, iz sušenega grozdja in raznih jagodnih izborov.
O iskanju sozvočja med hrano in vinom je napisanih veliko knjig, na to temo potekajo številna izobraževanja in delavnice. Različne šole, narodi in kulture imajo svoja pravila, ki postajajo z leti vedno manj stroga, saj spodbujajo razvoj in nova odkritja, zato priporočamo, da tudi sami raziskujete in poiščete vašo simfonijo okusov med hrano in vinom.

Po Vipavskih vinskih zgodbah in knjigi Julija Nemaniča »Ali razumemo vino« povzela B. J.

 
 

VINSKA KRALJICA SE TUDI POKLICNO ZAVEZUJE TURIZMU

E-pošta Natisni

25-letna Martina Baškovič iz Krške vasi, sicer absolventka ljubljanske Pravne fakultete, ki je bila v začetku leta okronana za novo slovensko vinsko kraljico, ima prav v tednih okoli trgatve in času do martinovega najbolj zgoščen urnik dogodkov in prireditev. Malone vsak konec tedna se udeležuje promocijskih, turističnih, sejemskih in kulinaričnih prireditev, povezanih s predstavitvami slovenskih vin in širjenjem kulture pitja vin.

»Moja naloga kot vinske kraljice je namreč prav ta, da pomagam širiti vinsko kulturo in promoviram slovenska vina. Zato se udeležujem vseh večjih domačih prireditev, kot kaže, pa bom do konca leta sodelovala tudi na enem večjih promocijskih dogodkov slovenskega turizma v tujini,« pravi Martina, ki jo je pobuda domačega vinogradniškega društva Gadova peč najprej povzdignila v vinsko princeso, nato pa še v vinsko kraljico. Navdušena jahalka in dolgoletna citrarka skuša številne obveznosti vinske kraljice usklajevati tako, da ji bodo do prihodnjega poletja kljub vsemu omogočile opraviti diplomo na pravni fakulteti. »Najprej sem se videla v poklicu sodnika ali odvetnika, zdaj pa se bolj navdušujem za delo v turizmu, ki sem ga razmeroma dobro spoznala prav skozi naziva najprej vinske princese in sedaj še vinske kraljice,« o svojih poklicnih načrtih razmišlja bodoča pravnica Martina Baškovič. D. S.

Fotografija osebni arhiv M.B., foto Mediaspeed

 
 

O VINOGRADNIŠTVU IN VINARSTVU SMO SE POGOVARJALI Z DUŠANOM BREJCEM, DIREKTORJEM VINSKE DRUŽBE SLOVENIJE

E-pošta Natisni

Kako ocenjujete letošnjo letino tako po kakovosti kot količini? 

Po napovedi bo trgatev na Primorskem količinsko do 50 % manjša od lanske, v Podravju in Posavju pa na ravni lanske ali nekaj manjša. Rdeče grozdje je zelo obetavno in nasploh pričakujemo kakovostno zelo dober letnik. Odkupne cene se oblikujejo na različne načine, a bodo letos, ob manjšem letniku, še posebej odvisne od razmerja med povpraševanjem in ponudbo.

Kakšne so razmere na trgu vina v Sloveniji in svetu?

Povečuje se trgovinski delež prodaje in zmanjšuje v gostinstvu. Sivi del vinske ekonomije močno načenja delež javne prodaje. Uvoz v zadnjih dveh letih skokovito narašča, zato je izvoz vin edina možnost za uspešen razvoj sektorja. Svetovna trgovinska izmenjava počasi raste, a ocene o 1,6-odstotni rasti ne omogočajo preboja državam, ki niso vinske destinacije, kar velja tudi za Slovenijo.

Kakšni so trendi, napovedi, obeti in pričakovanja na področju vinogradništva in vinarstva v prihodnje?

Poraba vina v Sloveniji pada, prav tako tudi skupna potrošnja in delež vina do vseh drugih pijač. Kljub temu je vino za večino pivcev še vedno družabna dobrina, ki spremlja praznovanja, vinarji pa si želimo, da bi bilo vino dnevna pijača, ki spremlja dnevni obrok na odgovoren in zmeren način. Nikakor pa vino ni in ne sme postati »image«, ki ga zmorejo le petični.

Kakšno vlogo in prepoznavnost imajo slovenska vina v Evropi in svetu in kaj storiti, da ju povečamo?

Količina izvoženega vina še ni tolikšna, da bi lahko govorili o mednarodni prepoznavnosti, čeprav smo si ustvarili ugled kakovostnega ponudnika. Brez prepoznavnosti Slovenije kot vinske destinacije pa ne bo rasti. Kdor hoče uspeti zunaj, mora biti najprej najboljši doma! Najprej moramo narediti red doma, sočasno pa s sistematično obdelavo le nekaterih ciljnih trgov ter s stalno kakovostno rastjo in prilagoditvami sloga vin prepričati tuje trgovce, da smo tradicionalna in hkrati sodobna vinorodna država. Brez sodelovanja države te naloge ne more opraviti nobena panoga sama.
B. J.

Fotografija osebni arhiv Dušan Brejc

 
 

ZADRUŽNA VINA PREJELA ODLIČJA

E-pošta Natisni

Na mednarodnem sejmu AGRA 2012 so zadružne vinske kleti dokazale, da znajo pridelati vrhunska vina. Na odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona so zadruge prejele skupaj 1 šampiona, 3 velike zlate medalje, 12 zlatih medalj in 25 srebrnih medalj.

Šampiona je že tretje leto zapored prejel:

• Vinakras z.o.o. Sežana za izbrani teran Prestige letnik 2011

Veliko zlato medaljo sta prejeli:

• Kmečka zadruga Krško za Sauvignon suhi jagodni izbor 2009

• Kmetijska zadruga Metlika za vini: Kolednik Rumeni muškat suhi jagodni izbor 2009 in za Kolednik Laški rizling ledeno vino 1999

Zlato medaljo so prejeli:

• Agroind Vipava 1894 Vipava, d.d., za vina: Rumeni muškat Ventus letnik 2011, Cabernet Sauvignon Lanthieri 2006, Chardonnay Ventus 2011 

• Vinska klet Goriška Brda za vini: Merlot Bagueri 2007 in Merlot Bagueri 2008

• Kmetijska zadruga Metlika za vina: Kolednik Laški rizling ledeno vino 2009, Kolednik Sauvignon jagodni izbor 2009, Kolednik Chardonnay izbor 2009, Metliška penina Rose 2010, Metliška črnina PTP 2011

• Vinakras Sežana za izbrani Teran 2010, Teranton 2006

Srebrno medaljo so prejeli:

• Agroind Vipava 1894 Vipava, d.d., za vina: Pinela Lanthieri 2011, Rose Ventus 2011, Sauvignon Ventus 2011, penina Theodosius 2010, Beli pinot Ventus 2011, Malvazija Lanthieri 2011

• Vinska klet Goriška Brda za vina: Cabernet sauvignon Bagueri 2009, Sauvignon Quercus 2011, Krasno rdeče 2010, Krasno belo 2011, Cabernet sauvignon 2010, Chardonnay 2011, Beli pinot Quercus 2011, Chardonnay Bagueri 2009

• Kmečka zadruga Krško za cviček PTP redna polnitev 2011 in Beli pinot suhi 2011

• Kmetijska zadruga Metlika za vina: Kolednik Rumeni muškat izbor 2011, Kolednik Rumeni muškat pozna trgatev 2009, Chardonnay 2011,

• Modra frankinja Prestige barreque 2008 in Belokranjec PTP 2011

• Kmetijska zadruga Šmarje za Renski rizling 2011

• Vinakras Sežana za Teranov liker 2010, Izbrana terana letnika 2011

Fotografija arhiv Vinakras Sežana
»Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju«

 
 

MNENJA O LETOŠNJI TRGATVI IN VINSKI LETINI

E-pošta Natisni

Marjan Colja, direktor Vinakras Sežana, po prvih odkupih sodeč ocenjuje, da se žal uresničujejo predvidevanja in napovedi, da bo letošnja letina po količini zelo majhna. »Od vseh pogodbenih količin belega grozdja smo v klet dobili samo 30 % grozdja. Glede grozdja je za teran sedaj še preuranjeno govoriti. Ocenjujemo, da bo izpad tega grozdja približno 50 do 60 %. Kljub majhnim količinam pa smo s samo kakovostjo odkupljenega grozdja zelo zadovoljni in lahko rečemo, da bomo tudi letos pili zelo kakovostna in vrhunska vina. V zadrugi imamo z našimi člani in kooperanti sklenjenih pogodb za grozdje v približni količini 900 ton. Glede na velik izpad pridelka zaradi pozebe in suše pa ocenjujemo, da bomo v klet sprejeli približno 450 do 500 ton grozdja.«

 

Več ...
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij