Zadruga uspešen poslovni model v krizi

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE O PRIHODNJI SKP

E-pošta Natisni

 

Na predlog prihodnje skupne kmetijske politike se je odzvalo tudi Evropsko računsko sodišče, ki je v izjavi za javnost z dne 17. aprila 2012 podalo mnenje o zakonodajnih predlogih Evropske komisije za reformo skupne kmetijske politike od leta 2014 naprej.
Sodišče ugotavlja, da kljub poenostavitvi določbe o skupni kmetijski politiki ostaja zakonodajni okvir te politike prezapleten. Sodišče meni, da bi bilo treba v zvezi z razvojem podeželja določiti konkretne specifične cilje in zagotoviti, da je podpora ciljno usmerjena na tista podeželska območja, na katerih je pomoč najbolj potrebna. Prav tako niso ustrezno določeni cilji v zvezi z navzkrižno skladnostjo in zeleno komponento neposrednih plačil. Sodišče opozarja na tveganje, da bodo plačila nakazovana upravičencem, ki sploh ne opravljajo kmetijske dejavnosti. Za zmanjšanje upravnega bremena Sodišče predlaga, naj se sprejme splošna in enostavna opredelitev pojma »aktivni kmet« in naj se Komisiji zaupa skrb za izvajanje zakonodaje na tej podlagi. Sodišče ugotavlja, da bi se po oceni Komisije zaradi predlagane reforme za 15 % zvišali stroški upravljanja shem neposrednih plačil, ki jih bodo krile države članice. Osnutek uredbe določa, da bodo leta 2014 pravice do plačil na voljo novim kmetom (zlasti mladim kmetom, ki se začenjajo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo). Vendar se Sodišče vprašuje, ali bo to zagotovljeno tudi v poznejših letih. Na koncu želi Sodišče še poudariti, da bo uspešnost reforme odvisna tudi od jasnosti »izvedbenih uredb«, ki jih mora pripraviti Komisija. Prav tako bo odvisna od tega, kako hitro bodo plačilne agencije prilagodile svoje postopke in sisteme, za kar bi lahko bilo potrebnih od 12 do 24 mesecev po sprejetju izvedbenih predpisov Komisije.
 
Povzela B. J.
 
 

IZHODIŠČA SLOVENIJE O VZPOSTAVITVI PRAVIL ZA NEPOSREDNA PLAČILA KMETOM V PODPORNIH SHEMAH V OKVIRU SKP

E-pošta Natisni

 

Pri vprašanju poenotenja osnovnega plačila v okviru neposrednih plačil na ravni države do leta 2019 je stališče Slovenije, da mora biti državam članicam dana zadostna prožnost pri izvajanju tega osnovnega plačila v smeri reševanja specifičnih vprašanj, vezanih na prerazporeditve med posameznimi kmetijskimi pridelovalci in sektorji. Republika Slovenija se zlasti zavzema za ohranitev možnosti diferenciacije plačil glede na rabo tal. Poleg tega predlaga tudi daljše prehodno obdobje za uvedbo novega sistema neposrednih plačil. Postopnost uvedbe je potrebna za stabilizacijo razmer v kmetijstvu, zlasti za večje kmetije in tiste z intenzivno živinorejsko ali mlečno pridelavo. Trenutni predlog ozelenitve, kot ga predlaga Komisija, Slovenija ocenjuje kot premalo fleksibilen in izjemno zahteven z vidika administrativnih bremen. Slovenija se tako zavzema za izvajanje zelene komponente na preprost in učinkovit način, upoštevaje strukturne in specifične razmere v posameznih državah članicah, brez vpliva na dohodkovni položaj kmetijskih pridelovalcev ter brez dodatnega povečanja finančnih in administrativnih bremen. Nadalje je Slovenija kritična do predloga Komisije glede definicije aktivnega kmeta, ki je z izvedbenega vidika administrativno in finančno zelo zahteven in tako nesorazmeren z želenim ciljem definicije ter ne rešuje osnovnih vprašanj zagotavljanja večje ciljnosti podpor tistim kmetijskim gospodarstvom, ki sama izvajajo kmetijsko dejavnost. Slovenija pa pozdravlja predlog Komisije, da se v okviru neposrednih plačil predvidijo tudi posebna sheme za mlade kmete, shema za male kmetije in možnost uvedbe dodatnega plačila na območjih z naravnimi omejitvami. Še naprej se zavzema, da omenjene sheme ostanejo prostovoljne za države članice, saj se s tem omogoči upoštevanje specifičnih razmer v državi članici. Ključni element nove sheme neposrednih plačil je za Slovenijo tudi možnost uvedbe proizvodno vezanih plačil, kjer se zavzemamo zlasti za večjo prožnost določil tako z vidika upravičenih sektorjev, deleža ovojnice, oblik pomoči kot meril za dodelitev.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

 
Rok Sedminek, podpredsednik Evropskega združenja mladih kmetov CEJA, o prihodnosti skupne kmetijske politike meni: »Skupna kmetijska politika mora biti spodbudna za mlade kmetovalce. V predstavljenem predlogu skupne kmetijske politike je pozitivno, da so ohranjena plačila za mlade prevzemnike in da so dodatna plačila, ki so povezana s plačili po hektarju, v prvem stebru. Za nas mlade pa ni spodbuden zeleni paket, katerega namen je širši javnosti opravičiti, da je kmetijstvo potrebno. Zeleni paket pomeni dodatno obremenitev za kmetijstvo in hektarske donose. Predvsem pa upam, da ne bodo na nacionalni ravni sprejeti podukrepi, ki bi bili zahtevnejši, kot jih imajo ostale članice Evropske unije. Želim si vsaj enakovredne pogoje z drugimi evropskimi kmeti.« B. J.
 
 

KAJ POMENIJO OZNAČBE NA ŽIVILIH

E-pošta Natisni

Označevanje živil je za potrošnika vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in potrošnikom oziroma kupcem na drugi strani. Za potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o živilu, lastnostih, njegovem poreklu in varnosti, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo živila. Podatki potrošnika ne smejo zavajati, biti morajo točni, nedvoumni in dobro vidni.
 
Označevanje živil delimo na splošno označevanje, ki velja za vsa živila in se določa ter velja na ravni celotne Evropske unije, označevanje hranilne vrednosti živil, ki določa pravila o vsebini in navedbi informacij o hranilni vrednosti živil ter označevanje prehranskih in zdravstvenih trditev.
 
Več ...
 
 

Tradicija slovenskega mlekarstva

E-pošta Natisni
Začetke mlekarstva na Slovenskem beležimo v 19. stoletju. Zibelka našega organiziranega mlekarstva so bili zadružni obrati na Tolminskem in v Bohinju.
 
Na začetku so bili mlečni izdelki ob dokaj enostavni proizvodnji slabi in nekonkurenčni številnim izdelkom iz sodobnejših obratov v tujini. Leta 1941 je bila proizvodnja mleka v Sloveniji zelo majhna, kmetje so imeli v povprečju le eno do tri krave z mlečnostjo okrog 1.300 litrov mleka v laktaciji. Po letu 1945 je mleka primanjkovalo predvsem v urbanih središčih, leta 1947/48 pa so bila v Sloveniji ustanovljena Republiška kmetijska gospodarstva Slovenije s sedežem v Kočevju, ki predstavljajo začetek nastajanja kmetijskih kombinatov in industrijske proizvodnje v kmetijstvu. Prednost je imela živinorejska proizvodnja, predvsem proizvodnja mleka. Po drugi svetovni vojni so bile slovenske mlekarne majhne, zastarele po opremi, zgradbah in infrastrukturi. Leta 1956 so se mlekarne prvič srečale z viški mleka, ki pa je bilo slabe kakovosti.
 
Razvoj je nato potekal v smeri zmanjševanja števila kmetij, ki oddajajo mleko, in povečevanja števila krav na kmetijo ter povečevanja mlečnosti po kravi. Izboljšali sta se tudi kemijska sestava in higienska kakovost mleka.
 
Od pradavnine do sodobne zgodovine
6000 let pr. n. št.: Udomačenje molznih živali
19. stoletje: Prve zadruge za zbiranje in predelavo mleka na Tolminskem in v Bohinju
1899: Ustanovitev mlekarske zadruge v Škofji Loki
1937: Mlekarna Celeia
Od 1945 dalje: Ustanavljanje in prenavljanje mlekarn v Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti, Mariboru, Ptuju, Kobaridu, Tolminu, Dekanih, Sežani, Celju, Bohinju, Kranju, na Vrhniki, v Škofji Loki, Prestranku, na Cerknem, v Godoviču in Kočevski Reki
1945: Pomurske mlekarne
1956: Ljubljanske mlekarne
1957: Mlekarna Planika v Kobaridu
1958: Prva serijska izdelava sladoledov
1967: Prvo trajno mleko – Alpsko mleko
1982: Mlekarna Yoviland Vipava
1993: Mlekarna Krepko v Lazah
Vir: GIZ mlekarstva Slovenije

Po različnih internetnih in pisnih virih povzela B. J.

 
 

Slovenec letno použije 230 litrov mleka

E-pošta Natisni
V Sloveniji smo lani pridelali okoli 600 milijonov litrov mleka, 353 milijonov litrov smo ga predelali v različne mlečne proizvode, okoli 100 milijonov litrov so ga porabili sami pridelovalci mleka, ostalo količino pa pokupile tuje mlekarne. Količina predelanega mleka ostaja v Sloveniji že nekaj let na isti ravni in se bistveno ne spreminja, pojasnjuje predsednica Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) mlekarstva Slovenije Ivanka Valjavec, tudi količine proizvodov iz predelanega mleka ostajajo približno enake že več let. 
 
Sicer pa je bilo tudi lani največ mleka, okoli 160 milijonov litrov, predelanega v sveže in trajno mleko, 31 milijonov litrov pa v jogurte. Pridelano je bilo 19 tisoč ton sirov in skute, 15 tisoč ton smetane in 2600 ton masla. »Nepredelanega mleka v Sloveniji nimamo, saj ga mlekarne od pridelovalcev odkupijo toliko, kolikor ga za predelavo potrebujejo. Okoli 80 odstotkov mleka in mlečnih izdelkov predelovalci prodajo doma, 20 odstotkov pa jih izvozijo,« še dodaja Valjavčeva. Statistični podatki kažejo, da vsak Slovenec povprečno na leto použije okoli 230 litrov mleka in mlečnih proizvodov.D. S.
 
 

Združevanje evropskih mlekarn za večjo konkurenčnost

E-pošta Natisni
V Evropski uniji se združitve in pripojitve mlekarn dogajajo tako znotraj posamezne države kot med državami. Z združevanjem si mlekarne želijo zagotoviti boljši položaj na trgu in posledično več možnosti za plasma svojih izdelkov. Poleg tega združevanje omogoča tudi zmanjševanje proizvodnih stroškov in boljši izkoristek proizvodnih zmogljivosti mlekarn.
 
Četrta največja zadružna mlekarna na svetu je švedsko-danska mlekarna Arla foods, ki zaposluje več kakor 16.000 zaposlenih in združuje več kakor 11.000 rejcev iz Danske, Švedske in Nemčije. Podjetje je nastalo z združitvijo švedske skupine Arla in danskega podjetja MD Food. Od takrat so prevzeli mlekarne Hansa Milch iz Nemčije, Boxhom Mejeri in Milko iz Švedske, sirarno Allgäuland Käsereien iz Nemčije in White Clover Dairy iz ZDA. Mlekarna Lactalis, ki je prisotna v 140 državah in zaposluje več kakor 20.000 ljudi, je ena od največjih mlekarn v Evropi in po svetu. Pripojila je španski mlekarni Forlasa in Puleva, švedsko mlekarno Skanemejer in odmevni Parmalat v Italiji.
Berglandmilch je največja avstrijska mlekarna in med največjimi mlekarnami v srednji Evropi, ki je tudi v zadružni lasti. Združuje okrog 11.000 rejcev in zaposluje okrog tisoč zaposlenih. Nastala je leta 1995 z združitvijo šestih velikih avstrijskih mlekarn, pozneje pa so pripojili še mlekarne Landfrisch Molkereien, Tirol Milch in Stainzer Milch.
 
Po spletnih straneh mlekarn in wikipediji povzel Matjaž Podmiljšak
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij