Strokovnjak svetuje

Zlato kot naložba

Med možnimi naložbenimi oblikami je v času finančne oziroma gospodarske krize med vlagatelji vedno zelo priljubljena naložba v zlato. Bistvena prednost zlata pred denarjem in finančnimi naložbami je v tem, da ni samo plačilno sredstvo in hranilec vrednosti, ampak ima že več stoletij tudi realno menjalno vrednost. V izjemnih kriznih razmerah bi zlato lahko uporabili za nakupe osnovnih življenjskih potrebščin, zato je nakup zlata povezan tudi z občutkom varnosti. Posledično na gibanje cene zlata močno vplivajo tudi psihologija tržnih udeležencev in njihova pričakovanja o ostrini krize. Kot začetek zdajšnje finančne krize šteje propad ameriške banke Lehman Brothers septembra 2008. Cena zlata se je pred dogodkom gibala tik nad 700 ameriškimi dolarji za unčo, v zadnjih treh letih pa je strmo rasla, tako da se trenutno giblje nad 1.700 ameriškimi dolarji za unčo. Prihodnje gibanje je odvisno od nadaljnjega razpleta gospodarske krize.

 
 

Kakšne kredite lahko najamete pri bankah?

Na področju financiranja lahko izbirate med različnimi oblikami kreditnih instrumentov. Za dnevne potrebe je najprimerneje najeti limit na transakcijskem računu, za financiranje trajnih dobrin je najbolje najeti osebni namenski kredit oziroma kredit za kmetijsko dejavnost, za zadovoljitev bivanjskih potreb je priporočljivo najeti stanovanjski hipotekarni kredit.
 
Praviloma so obrestne mere za limite najvišje, saj so stranke zaradi enostavnosti pridobitve le-teh pripravljene sprejeti višjo obrestno mero. Nekoliko nižje so obrestne mere za osebne kredite in kredite za kmetijsko dejavnost, najnižje pa so obrestne mere za nakup in obnovo nepremičnin. Glede na vrsto obrestne mere ločimo kredite z nespremenljivo (fiksno) obrestno mero in kredite z referenčno obrestno mero, ki se najpogosteje spreminja glede na gibanje Euribor oziroma Libor. Celoten skupni znesek, ki ga mora plačati kreditojemalec pri kreditih s fiksno obrestno mero, je vnaprej določen in poznan, pri kreditih z referenčno obrestno mero pa ne. Krediti krajših ročnosti in nižjih zneskov so lahko nezavarovani. Višji zneski kreditov daljših ročnosti zahtevajo dodatna jamstva, kot so zavarovanje pri zavarovalnici, poroštvo, hipoteka, zastava denarnih sredstev, zastava vrednostnih papirjev ali točk vzajemnih skladov. Višina kredita, ki ga lahko dobi posameznik, je odvisna od kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca ter njegovih zmožnosti vračanja. Pri kreditih z daljšo ročnostjo praviloma plačate več obresti, vendar je mesečna kreditna obremenitev nižja in vam zato ostane več sredstev za sprotno porabo.
 
Kaj je LIBOR?
LIBOR je kratica za»London Interbank Offered Rate«, vsebinsko pa pomeni povprečno obrestno mero (mediano), po kateri si skupina izbranih bank med seboj posoja denar na londonskem medbančnem denarnem trgu. LIBOR se dnevno izračunava za različne ročnosti, od najkrajše preko noči pa do 12 mesecev. Izračunava se za 10 različnih valut, pri čemer se za izračun za vsako valuto upoštevajo vnaprej določene banke. Zato poznamo LIBOR na britanski funt, LIBOR na švicarski frank, LIBOR na ameriški dolar, LIBOR na japonski jen, LIBOR na evro, LIBOR na avstralski, kanadski in novozelandski dolar ter LIBOR na švedsko in dansko krono. Omenjeni LIBOR-ji se uporabljajo kot referenčna obrestna mera pri posojilnih pogodbah. V posojilnih pogodbah se obrestna mera določi tako, da se k referenčni obrestni meri LIBOR za izbrano ročnost doda še fiksen pribitek, ki odraža tveganji konkretnega posojilojemalca in posla. Pribitek je ponavadi višji za daljše ročnosti posojila in za kreditno bolj tvegane posojilojemalce.
 
 

Kaj je EURIBOR?

EURIBOR je kratica za»Euro Interbank Offered Rate«, vsebinsko pa pomeni povprečno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih 57 evropskih bank med seboj posoja denar na evrskem medbančnem trgu. EURIBOR se dnevno izračunava za različne ročnosti od enega tedna pa do 12 mesecev. Predstavlja obrestno mero, po kateri si med seboj posojajo nizko tvegane stranke, zato dobro odraža trenutne razmere na denarnem trgu. Uporablja se kot referenčna obrestna mera pri dolgoročnih posojilnih pogodbah. V posojilnih pogodbah se obrestna mera določi tako, da se k referenčni obrestni meri EURIBOR za izbrano ročnost doda še fiksen pribitek, ki odraža tveganji konkretnega posojilojemalca in posla. Pribitek je ponavadi višji za daljše ročnosti posojila in za bolj kreditno tvegane posojilojemalce. Skupna obrestna mera za posojilojemalca je enaka vsoti veljavnega EURIBOR-a in dogovorjenega pribitka. Zaradi finančno-gospodarske krize so trenutne vrednosti EURIBOR-a zgodovinsko gledano zelo nizke.
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij