Strokovnjak svetuje

POKOJNINSKI SKLAD

Pokojninski sklad je oblikovan in ustanovljen za upravljanje premoženja iz dodatnih pokojninskih prispevkov in prihrankov. Premoženje v pokojninskem skladu se varčevalcem začne izplačevati ob upokojitvi. Naložbena politika pokojninskega sklada ponavadi zagotavlja stabilno rast sredstev na dolgi rok. Zaradi omejitve možnih tveganj so podlage naložbene politike pokojninskega sklada določene z zakonskimi predpisi, ki jih morajo upravljavci skladov upoštevati. Pokojninski skladi predstavljajo največje institucionalne vlagatelje na svetovnih kapitalskih trgih v različnih državah. Z njim upravljajo banke, zavarovalnice in družbe za upravljanje. Obstajajo odprti in zaprti pokojninski skladi. Oblika sklada je odvisna od pokojninskega sistema v državi. V Slovenji imamo dve pravni obliki pokojninskih skladov, in sicer vzajemni pokojninski sklad in pokojninske družbe. Pri tem pa ni zanemarljiv podatek, da se dodatno pokojninsko varčevanje v pokojninski sklad šteje za davčno olajšavo. B. J.

 
 

Denacionalizacija

Bralec piše o problemu z denacionalizacijo nepremičnine. Če smo pravilno razumeli vprašanje, je njegov prednik kupil gozdno zemljišče med drugo svetovno vojno. Vendar novi lastnik ni predlagal vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo, kjer je ostal vpisan kot lastnik prodajalec, prejšnji lastnik. Po vojni je bil gozd, v zemljiški knjigi še vedno vpisan na prejšnjega lastnika, podržavljen, po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji pa vrnjen pravnim naslednikom prejšnjega lastnika.

Odgovor: Tudi po predpisih, ki so v Sloveniji veljali pred drugo svetovno vojno in med njo, je bil za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe potreben še vpis v zemljiško knjigo. Ta vpis, kot piše bralec, ni bil opravljen in lastninska pravica na tej podlagi ni mogla preiti na kupca. Možna bi bila t. i. »zunajknjižna« pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, se pravi, da oseba, ki ima v posesti nepremičnino določeno daljšo (t. i. priposestvovalno) dobo v dobri veri na podlagi zakonitega naslova (veljavne pogodbe), z iztekom te dobe pridobi lastninsko pravico. Toda problem je v tem, da nepremičnin v družbeni lastnini po predpisih ni bilo mogoče priposestvovati in za čas družbene lastnine priposestvovalna doba ni mogla teči. Poleg tega bi moral bralec pri priposestvovanju lastninske pravice dokazati nepretrgan obstoj posesti prednikov in njegove posesti na zadevni nepremičnini, kar pa je glede na odločbo o podržavljenju in obvezno gospodarjenje z državnimi/družbenimi gozdovi po gozdnih gospodarstvih verjetno težavno. Če smo prav razumeli zelo splošno vprašanje, so možnosti za uspeh v pravdi oziroma denacionalizacijskem postopku omejene. Podrobneje pa bi lahko svetovali, če bi predložil natančnejše podatke, pomembne za presojo spornega vprašanja.
 
dr. Avsec, pravni strokovnjak
 
 

BREZSKRBNO NA DOPUST S PLAČILNIMI KARTICAMI

Bliža se čas dopustov, ko praviloma trošimo več. Na dopust vselej vzamemo nekaj gotovine, navadna plačilna kartica ali kartica z odloženim plačilom pa nam omogočata večjo udobnost, fleksibilnost in varnost, saj lahko gotovino dvigujemo na bankomatih po svojih potrebah ali s plačilno kartico plačujemo na prodajnih mestih ter tako s sabo ne nosimo večje vsote denarja.

Za brezskrben dopust poleg doslednega upoštevanja splošnih varnostnih navodil (plačilno kartico in PIN-številko je treba hraniti ločeno, pri vpisu PIN-številke na bankomatu ali prodajnem mestu je treba zakriti tipkovnico ipd.) priporočamo sklenitev zavarovanja tveganja zlorabe plačilne kartice, tako navadne kot z odloženim plačilom, ki krije zlorabo izgubljene in ukradene plačilne kartice ter krajo ali rop gotovine imetnika plačilne kartice. Zavarovalno kritje vključuje škodo, nastalo od trenutka kraje ali izgube do trenutka prijave kraje ali izgube plačilne kartice banki. Če izgubite kartico ali vam jo ukradejo, morate to nemudoma javiti servisnemu centru (telefonska številka je zapisana na plačilni kartici) ali poslovalnici banke, kjer imate odprt račun, ter v primeru telefonske prijave v roku 8 dni v svoji poslovalnici banke pisno potrditi resničnost prijave. Krajo, odtujitev ali rop plačilne kartice ali gotovine je treba nemudoma prijaviti tudi policiji, sicer zavarovalnica za zgoraj našteta tveganja ne odgovarja. Za dodatno varnost pri poslovanju s plačilno kartico priporočamo, da se naročite na storitev SMS-obveščanje. Tako po vsakem nakupu s plačilno kartico in dvigu gotovine na bankomatu dobite SMS-sporočilo z informacijami o opravljeni transakciji, kar vam zagotavlja popoln pregled nad vašim kartičnim poslovanjem – vsak dan in tudi na dopustu.

Stanko Zupančič, vodja Službe tehničnih poslov in poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije
Fotografija: arhiv DBS

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij