30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Intervjuji

30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

E-pošta Natisni

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo prednostna dejavnost od ustanovitve podjetja. Tako imata tudi vzdrževalna selekcija in zbiranje avtohtonih slovenskih sort kmetijskih rastlin že zelo dolgo tradicijo. Najstarejši dokumenti o delu vzdrževalne selekcije segajo v leto 1964, ko so to delo opravljali na površinah takratnega Kmetijskega kombinata v Staršah. Potem se je dejavnost selila na druge lokacije. Zaradi pomena vzdrževalne selekcije lastnih sort in lastne pridelave semena je Semenarna pridobila potrebne površine in v letu 1988 postavila Selekcijsko-poskusni center na Ptuju s 43 ha zemljišč in potrebnimi prostori za vzgojo, sušenje in dodelavo semena na Ptuju. Center je središče razvoja in raziskav Semenarne Ljubljana in prestavlja neprecenljivo dediščino ohranjanja slovenskih semen. Pogovarjali smo se z Darkom Vernikom, vodjem Selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana na Ptuju.


Vrsto let ste že vodja Selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju, kaj je njegova naloga in kakšen je njegov nacionalni pomen?
Selekcijsko-poskusni center na Ptuju je edinstvena enota Semenarne, kjer opravljamo delo, ki podjetje naredi drugačno od konkurenčnih ponudnikov semen v slovenskem prostoru. Semenarna se poleg zastopniškega programa lahko ponaša z lastnimi sortami, ki so plod domačega znanja in izkušenj. Naša glavna naloga na Ptuju je ohranjanje – vzdrževalna selekcija velikega števila slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort vrtnin in poljščin. Avtohtone sorte predstavljajo slovensko kulturno in naravno dediščino, so nepogrešljive v naših navadah in kulinariki, ki je zelo raznolika od Prekmurja do Primorja in od Dolenjske do Gorenjske. Širši nacionalni pomen našega dela pa ni samo ohranjanje avtohtonih sort, ampak tudi dostopnost semena teh sort na domačem in tudi tujih trgih.

Več ...
 
 

BODIMO POŠTENI DO SEBE IN POGLEJMO V SVOJE SRCE

E-pošta Natisni

INTERVJU S KMETICO LETA 2017 KAROLINO DRAGICO ČREŠNAR


Karolina Dragica Črešnar je preprosta, skromna, vesela, delovna in družabna oseba, ki rada poleg garanja sedi v dobri družbi, ob trenutkih, ko je to mogoče, pobegne od ponorelega sveta skupaj z možem na kakšen krajši oddih, ob ponedeljkih zvečer igra košarko s prijateljicami, skuha kosilo za svoje otroke in njihove drage ter neizmerno uživa v trenutkih, ko lahko pestuje vnukinjo Tinkaro. Živi po pravilu: »Ni pomembno, v kakšni hiši živim, ampak, koliko ljudi sem v to hišo sprejela in ali so iz nje odhajali vsaj malo bogatejši, kot so vstopili vanjo. Narediti dom v današnjem svetu je umetnost, ki se je še vedno učim, lahko pa rečem, da nama z možem uspeva, za kar sva neizmerno hvaležna. Za naju je vsak dan dar, ki ga želiva izkoristiti.«

Več ...
 
 

PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIHODNJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

E-pošta Natisni

Intervju z dr. Tassosom Haniotisom, direktorjem Direktorata C za Strategijo, poenostavitev in analizo politik Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije

Dr. Tassos Haniotis je odraščal v grških Atenah, kjer je tudi diplomiral iz ekonomije na Ekonomski fakulteti. Nato je dobil štipendijo in odšel v ZDA na Univerzo v Georgii, kjer je magistriral in doktoriral iz agrarne ekonomike s poudarkom na kmetijskih izmenjavah med ZDA in takratno Evropsko komisijo. V New Yorku je sodeloval na tekmovanju Evropske komisije, kar ga je postopoma pripeljalo do službe v tej instituciji, kjer dela na področju skupne kmetijske politike na različnih delovnih mestih od leta 1989.

Kakšno je vaše mnenje o razvoju nove skupne kmetijske politike po letu 2020? Kaj so glavni poudarki SKP 2020?
Lekcije, ki izhajajo iz izvajanja skupne kmetijske politike, pritiski, ki izhajajo iz pogosto neizogibnih kriz, ki spremljajo kmetijski sektor v nenehno spreminjajočem se trgovinskem in gospodarskem okolju, ter potreba, da bi bolje povezali politiko širših prednostnih nalog EU, kažejo na nekatere širše izzive, ki bi jih morali nagovoriti:
• boljša delitev nalog med EU, državami članicami in na ravni kmetov, tako da subsidiarnost ne škoduje, ampak krepi enotni trg;
• krepitev dohodkovne varnosti pri povečanih sinergijah med neposrednimi plačili in ukrepi za obvladovanje tveganj;
• dopolnjevanje ukrepov za upravljanje z zemljišči, tako da bodo bolj usmerjeni v podnebne in okoljske učinke;
• radikalna poenostavitev in posodobitev nadzora porabe denarja davkoplačevalcev v Evropski uniji in premik od skladnosti k rezultatom, ki temeljijo na dosežkih, kar bo dodalo več vrednosti Evropski uniji za denar, ki ga ta nameni kmetijstvu.

Več ...
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij