Intervjuji

ZA VAJETI KMETIJSTVA MORAJO PRIJETI MLADE ROKE

E-pošta Natisni
Intervju s poslancem v Evropskem parlamentu, družboslovcem in politikom dr. Milanom Zverom
 
Podatki so zaskrbljujoči: po napovedih se bo v državah Evropske unije v nekaj naslednjih letih upokojilo 4,5 milijona kmetov, hkrati pa se s kmetijstvom ukvarja le 6 odstotkov kmetov, mlajših od 35 let. V Sloveniji je mladih, ki gospodarijo na kmetijah, še manj, komaj 4 odstotke, kar tretjina pa je kmečkih gospodarjev, ki so starejši od 65 let. Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v okviru razprave o reformah skupne kmetijske politike posebej opozoril na velik demografski problem v evropskem kmetijstvu, je prepričan, da bi moralo postati vprašanje večje vključitve mladih v kmetijstvo ena od prednostnih nalog nove skupne kmetijske politike EU.
 
Več ...
 
 

SADJARSTVO IMA VSE MOŽNOSTI ZA POVRNITEV STARE VELJAVE

E-pošta Natisni
Intervju s predstojnikom Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo ter prodekanom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani agronomom prof. dr. Francijem Štamparjem
 
Pred dobrimi sto leti je bila Slovenija med najpomembnejšimi sadjarskimi regijami v Evropi, goriške češnje, denimo, so okoli leta 1900 jedli tako na Dunaju kot v Pragi in celo v Parizu. Še pred drugo vojno so slovenski sadjarji s tovorne postaje v Pesnici v evropske države prodali tudi do 70 tisoč ton jabolk na leto, po vojni pa je šlo z našim sadjarstvom hudo navzdol. Danes ima Slovenija sicer enako idealne pogoje za sadjarstvo, a jih še zdaleč ne zna ustrezno izkoristiti, pravi prof. dr. Franci Štampar, ko ugotavlja, da je bilo slovensko sadjarstvo v preteklosti pomembnejše in v primerjavi s konkurenti veliko boljše, kot je danes.
 
Več ...
 
 

Z NERAZUMEVANJEM SPREMINJAMO SLOVENIJO V DISNEYLAND

E-pošta Natisni

 

Intervju z zaslužnim profesorjem etnologije dr. Janezom Bogatajem
 
Prebivalci Slovenije zelo slabo poznajo svojo kulturno dediščino, še zlasti pa kulturno dediščino lokalnih okolij, ugotavlja eden najuglednejših slovenskih etnologov prof. dr. Janez Bogataj. Najslabše poznavanje slovenske kulturne dediščine opaža med mladimi, kar pa ni njihova krivda, temveč odgovornost tistih, ki bi morali mladim našo dediščino ustrezno in primerno posredovati ter predstavljati.
 
Kako se s kulturno dediščino soočajo na slovenskem podeželju? So ponosni nanjo, znajo živeti z njo?
Več ...
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij