30 LET SEMENARJENJA NA PTUJU

30 LET SEMENARJENJA NA...

V Semenarni Ljubljana je bilo semenarstvo...

140_let.jpg

Spletne ankete

Ocena časopisa
 

Novice in napovednik

PRIJAVA OLJČNIKOV IN PRIDELKA

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v začetku aprila pozvalo vse oljkarje, ki imajo v uporabi najmanj 1000 m2 oljčnikov, da se zglasijo na najbližji upravni enoti in v Register kmetijskih gospodarstev vpišejo oljčnike ter prijavijo pridelek oljk, oljčnega olja in namiznih oljk.

Oljka v Sloveniji po merilih intenzivnih nasadov s 1.850 ha zaseda drugo mesto. Razvoj oljkarstva pri nas se je bistveno razmahnil pred dvajsetimi leti z načrtnim pristopom, od ustanovitve poskusnega centra za oljkarstvo do ustanovitve Društva oljkarjev slovenske Istre.
 
Danilo Markočič, pobudnik ustanovitve preko vodenja iniciativnega odbora Društva oljkarjev slovenske Istre, pravi: »Oljkarstvo ima varno prihodnost, kar dokazujejo vrhunski rezultati slovenskih oljkarjev na ocenjevanju oljčnih olj. Poleg organiziranosti javne službe (PCO in KSS), ki je v veliko oporo oljkarjem, je potrebna tudi odgovornost vsakega posameznika, ta pa se odraža tudi s tem, da izpolnjujemo svoje obveznosti (s prijavo v register oljčnikov, pridelka itd.). Za prodornejše in boljše poslovne rezultate pa moramo oljkarji stopiti skupaj in narediti korak naprej pri trženju slovenskih izdelkov.« Danilo Markočič na kmetiji, ki obsega 3,85 ha oljčnikov, pridela, odvisno od sezone, okoli 3.000 litrov oljčnega olja, ki se ponaša z zaščiteno označbo porekla »ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre«. D. M.
 
 
 

TEŽAVE TRSNIČARJEV

Trideset let so si slovenski trsničarji prizadevali z uvažanjem in sajenjem dragih baznih in certificiranih klonskih matičnih nasadov vinogradov za pridelovanje cepičev in matičnjakov za podlago, kot to zahteva evropski trg. Tako danes slovenski trsničarji s certificirano pridelavo cepljenk, dosegajo evropske kakovostne standarde trsnih materialov. Vzgojili so kakovostne trsne cepljenke v količini, ki zadošča za vsakoletno potrebno obnovo 800 od skupaj 25 tisoč hektarov slovenskih vinogradov. Zdaj pa so prišli v razmere, ko vinogradniki zaradi nizke odkupne cene grozdja ne obnavljajo vinogradov, in so zato prisiljeni cepljenke prodajati na tuje, predvsem na Češko, v Italijo in Francijo. »Težava pa je, ker so cene izvoženih trsnih cepljenk tako nizke, da ne pokrivajo niti naših proizvodnih stroškov,« pojasnjuje Simon Toplak,ugleden kmet, zadružnik, ustanovni član Kmečke liste – društva za razvoj kmetijstva in podeželja ter ustanovitelj in predsednik Trsničarske zadruge Juršinci. Prepričan je, »da bi morala država, kot sta to storili že Italija in Avstrija, pomagati slovenskim trsničarjem, vinogradnikom in vinarjem ter s tem prispevati k ohranitvi slovenskega trsničarstva in k obstoju ponekod večstoletnih vinogradov na najtežjih obdelovalnih legah.«
D. S.
 
 

ŠOLARJE SPOZNAJMO S KMETIJSTVOM

V kmetijski zadrugi Velike Lašče si že vrsto let zelo prizadevajo ohraniti klavnico, ki je edina na njihovem območju Dolenjske in zato ključna za obstoj velikega števila manjših samooskrbnih kmetij. »Klavnico želimo ohraniti le kot klavni obrat, vendar doživljamo pri izbirah lokacij zanjo velika nasprotovanja,« pojasnjuje dolgoletni predsednik KZ Velike Lašče Ivan Levstik in hkrati izraža bojazen, da se bo zavleklo tudi pri občinski obravnavi zadnjega predloga. Z njegovo potrditvijo bi namreč nov klavni obrat lahko umestili v industrijsko cono. Ivan Levstik dodaja, da smo slovenski kmetje zelo zaskrbljeni zaradi položaja kmetijstva in tudi zaradi upadanja ravni samooskrbe s hrano v državi. »Prepričan sem, da bi bilo dobro naše otroke že v osnovnih šolah ustrezno osveščati glede pomena slovenskega kmetijstva za varno prihodnost Slovenije, in predlagam uvedbo novega izbirnega predmeta v šolah z delovnim nazivom spoznavanje kmetijstva.« D. S.

 

 
 

SADILNE PRAVICE JE TREBA OHRANITI

Na ravni Evropske unije poteka razprava o ukinitvi sadilnih pravic. Mnenja držav o njihovem ukinjanju so zelo različna. Stališče Slovenije je podobno stališču vinogradnikov iz Avstrije, Nemčije in drugih tradicionalnih vinogradniških dežel, ki se zavzemajo, da vinogradništvo ostane v pokrajinah, kjer je tradicionalno prisotno. Opustitev sadilnih pravic bi pospešila selitev vinogradništva na južno poloblo, kar je zaradi stroškov pridelave v interesu velikih korporacij. Marjan Lesica, predsednik Vinske kleti Goriška Brda, dolgoletni zadružnik, eden večjih pridelovalcev grozdja v Brdih, je odločen: »Smo proti ukinitvi sadilnih pravic, ker bi ukinitev pomenila pospešeno industrializacijo vinogradništva, to je selitev v ravnine, kjer je vse delo, vključno z rezjo in trgatvijo,  mehanizirano. Sadilne pravice so pomemben instrument varovanja, ohranitve vinogradov v terasah in strminah, kar je pomembno tudi z vidika krajinske arhitekture in ohranjenosti poseljenosti podeželja.« Marjan Lesica na zgledno urejeni kmetiji skupaj s sinom obdeluje 12,6 ha površin, od tega 10,8 ha vinogradov in 1,8 ha sadovnjakov. Je tudi inovator na področju specialne vinogradniške mehanizacije, ki bo tudi v prihodnosti omogočala naravi prijazno pridelavo s čim manj stroški. A. J.
 
Fotografija arhiv Marjan Lesica
 
 

ZADRUGA MEDVODE Z NOVIM VODSTVOM

Kmetijska zadruga Medvode, ki združuje 259 članov in letno ustvari več kakor 10 milijonov evrov prihodkov, je konec marca imela občni zbor, na katerem so izvolili nove organe zadruge. Zadrugo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Janez Šušteršič, ki načrte zadruge opisuje takole: »Ponosni smo na dobro sodelovanje članov z zadrugo in ustvarjeno zaupanje tako s člani zadruge kot z našimi poslovnimi partnerji. V prihodnje nameravamo krepiti dobre poslovne odnose. Načrtujemo večjo investicijo v gradnjo regionalnega kmetijskega centra v Ljubljani na Brodu, kjer bomo kupcem ponujali izključno slovensko hrano.«
Predsednik nadzornega odbora pa je postal Janez Koželj. Zadruga, ki letno odkupi več kakor 10 milijonov litrov mleka in več kot 4000 glav govedi, ima pa tudi štiri maloprodajne trgovine, v katerih iz leta v leto povečuje promet, je poslovno leto zaključila z dobičkom. Preko zadružnega zbirnega centra pa poteka prodaja več kot 2000 govedi za kupce in zadruge. A. J.
 
 

ZKZ MOZIRJE ODPIRA NOVO TRGOVINO

Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje bo 21. aprila 2012 v Lučah odprla novo tehnično trgovino z repromaterialom v velikosti 800 m2, kjer bo trgovski del obsegal 120 m2in 100 m2 pokritega zunanjega skladišča. Zadruga, ki šteje 450 članov in 123 zaposlenih ter na leto ustvari 23 milijonov evrov prihodkov, ima že 16 trgovin, ki na leto ustvarijo 15 milijonov prometa, zadruga pa odkupi 12,3 milijona litrov mleka, 293 ton mesa, 17,6 milijona jajc in 38.000 m3 lesa. Predsednik zadruge Stanko Zagožen, ugleden kmet zadružnik, nekdanji podžupan občine Ljubno, o načrtih zadruge pravi: »V naši zadrugi stremimo k čim boljšemu poslovanju zadruge, saj smo le tako lahko dober servis svojim članom. Prizadevamo si za dobro sodelovanje zadružnikov z zadrugo ter za večje sodelovanje in povezovanje med zadrugami, zlasti na področju nabave repromateriala. S trgovino, ki jo odpiramo, se želimo še bolj približati našim kupcem.«
 
A. J.
 
 

Z NIZOZEMSKIM VELEPOSLANIKOM O PRIHODNJI SKP

Nizozemski veleposlanik Jos Douma in ekonomski svetnik Martijn Homan sta se v začetku aprila srečala s Petrom Vriskom in sodelavci na Zadružni zvezi Slovenije. Pogovori so potekali na temo prihodnje skupne kmetijske politike in o problematiki slovenskega kmetijstva. K. K. H.
 
 

EVA KERŽIČ OKRONANA ZA MLEČNO KRALJICO

Eva Keržič iz Vodic, 21-letna študentka mednarodnih odnosov, je bila na gala prireditvi v Laškem okronana za mlečno kraljico Zelene doline Slovenije za leto 2012. Mladenka, doma z gorenjske kmetije, na kateri se razen z živinorejo ukvarjajo tudi s poljedelstvom in gozdarstvom, si je krono prislužila predvsem z dobrim poznavanjem mlekarstva in mleka kot živila, svoje kraljevsko poslanstvo pa jemlje sila resno. »Slovensko mleko je kakovostno in ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, zato je njegovo uživanje zdravo in varno. Kot mlečna kraljica bom ljudi vseh starosti, predvsem pa otroke po šolah, osveščala o pomenu uživanja mleka in mlečnih izdelkov v zdravem načinu prehranjevanja, spodbujala jih bom k rednemu uživanju mleka, opozarjala na nevarnosti gensko spremenjene hrane ter posebej poudarjala pomen uživanja domače hrane in gibanja za njihovo zdravje. Promocijski dogodki, na katerih bom kot mlečna kraljica sodelovala, se bodo v naslednjih tednih in mesecih kar vrstili: srečanja z otroki po osnovnih šolah, sejmi, strokovne prireditve … A ne bo mi težko, saj bom svoje poslanstvo opravljala sicer odgovorno, a tudi z veliko veselja.«
D. S.
 
Fotografija: Blaž Lah
 
 

SIR TOLMINC DOBIL ZAŠČITO EU

Sir Tolminc je v začetku marca 2012 pridobil priznanje Evropske komisije za zaščiteno geografsko poreklo, kar pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave v sir Tolminc potekati le na območju Zgornjega Posočja, v treh občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. Tolminc je trd polnomasten sir z gladko skorjo in redkimi očesi v velikosti leče ali graha, hlebec pa lahko dosega težo treh in pol do petih kilogramov, testo je rumenkaste barve, značilnega vonja, jedcu pa poseben sladkasto pikantni okus prinaša podobo Tolminskega, cvetja in trav. Prvi zapisi o siru s Tolminskega segajo v trinajsto stoletje, z njim so tlačani plačevali dajatve. Nekoč so ga delali samo v vaških mlekarnah in v planinah poleti, dandanes ga izdelujejo tudi zasebni sirarji in mlekarna Planika. A. J.
 
 

GORSKI JAVOR, DREVO LETA 2012

Zavod za gozdove Slovenije je za drevo leta 2012 razglasil gorski javor (Acer pseudoplatanus). Mnogi so si ga zapomnili po najvišjih cenah izjemne hlodovine, ki jih dosega na licitacijah. Drugim pomeni pomemben kamenček v mozaiku gozda ali opazen del dvorišča. Na podeželju je imela vsaka kmetija ponavadi veliko javorjevo mizo, iz njega so delali tudi cokle. Še danes iz njega delajo dno godal in kitar ter kuhinjske pripomočke. V letu 2012 bomo skupaj poiskali čim več lepih javorjev in jih predstavili drugim na spletni strani http://www.zgs.gov.si/. Damjan Oražem, ZGS
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij