Zaradi suše, ki je nastopila sredi avgusta, so bili slovenski hmeljarji ob letino stoletja. Pridelku na 1376 hektarih slovenskih hmeljišč je namreč še v začetku avgusta kazalo izredno dobro, nato pa so nastopili sušni dnevi, ki so predvsem hmelj, zasajen na lahkih tleh, prisilili v hitro zorenje. Kot je ocenila direktorica slovenskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu Martina Zupančič, bo letošnja letina hmelja – če je ne bodo sklestile izredne vremenske razmere – kljub vsemu količinsko normalna, kakovostno pa bo različna: od zelo kakovostne do povprečne in ponekod celo podpovprečne. Končno sodbo pa bo lahko povedala šele okoli 20. septembra, ko bo hmelj obran. D. S.

Konec julija je Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenj Gradec v uporabo predala nove poslovne prostore področni zadrugi LEDINA Slovenj Gradec. V novih prostorih bo delovala tudi izpostava Slovenj Gradec Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Oboji so se iz najetih poslovnih prostorov po preselitvi trgovine vrnili pod domačo streho na Celjsko cesto 118. Na priložnostni slovesnosti je Danica Ramšak, direktorica Koroške KGZ Slovenj Gradec, predala ključe Ivu Verčkovniku, vodji področne zadruge Ledina, in Smiljanu Štrucu, vodji izpostave Slovenj Gradec Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.

Pripravila Ani Gerold

Jeseni je najboljši čas za setev nove trate. V tem obdobju ni več poletnih suš in visokih temperatur, padavine so pogostejše, pleveli pa imajo manjšo konkurenčnost. Priporočljivo je, da pred osnovnim gnojenjem opravimo analizo tal. Uporabimo lahko organska ali mineralna gnojila s fosforjem in kalijem. Pred setvijo prekopana tla dobro poravnamo in odstranimo vse kamne. Pri setvi seme čim enakomerneje posejemo in ga z grabljami zadelamo v zemljo. Posejano površino zalijemo, pokrijemo z zemljo in povaljamo. Za setev uporabimo travno mešanico, ki najbolj ustreza razmeram, v kakršnih bo trata rasla.

Zveza potrošnikov Slovenije je avgusta izvedla primerjavo stroškov poslovanja z osebnim računom in ugotovila velike razlike med bankami v Sloveniji ter posledično velike prihranke za potrošnike ob zamenjavi banke. »S prehodom od najdražje k najbolj ugodni banki bo potrošnik, ki posluje na bančnem okencu, prihranil do 146 evrov, potrošnik, ki posluje preko spleta, pa do 60 evrov,« poroča Zveza potrošnikov Slovenije. Primerjava je zajela letne stroške poslovanja. Deželna banka Slovenije svojim strankam zaračunava najnižje stroške pri poslovanju z osebnim računom prek bančnih okenc med bankami v Sloveniji, pri poslovanju prek elektronske banke je med najcenejšimi. Več o analizi si lahko preberete na www.zps.si.

 

Kaj bo prinesla letošnja, po napovedih sodeč sicer dobra hmeljska letina sto tridesetim slovenskim hmeljarjem, je v teh dneh, ko je obiranje hmelja v polnem teku, težko napovedati. Hmelja je namreč na svetovnem trgu preveč, pojasnjuje eden od večjih hmeljarjev v Savinjski dolini in predsednik kmetijske zadruge v Petrovčah Frančišek Gajšek, zato so cene zelenega zlata nizke, povpraševanje po slovenskem hmelju pa majhno. V boljših časih, ko so slovenski hmeljarji pridelali 2,5 odstotka svetovnega pridelka in ga v 95 odstotkih prodali na tuje, je bil tudi zaslužek dober. Zadnja leta pa se pri hmeljarjih, tudi pri Gajšku, kopičijo zaloge obranega hmelja, kar jim povzroča velike finančne težave, ki jih po njihovem lahko umili le pomoč države. Kakšna in kolikšna bo, pa še zdaleč ni jasno.

 

»V letu 2008 smo v klavnici uspeli zaklati nekaj več kot 500 glav velikih živali, v letu 2010 pa že več kot 1000. To je tudi zgornja meja zmogljivosti te manjše klavnice,« pravi Niko Maver, direktor Kmetijske zadruge Tolmin. »V klavnici koljemo mlada pitana goveda za potrebe naših mesnic, tako da se vsa mlada pitana živina, vzrejena v Posočju, proda preko naših polic. Precej živine zakoljemo tudi kot uslužnostni zakol za rejce živine. Glavna sezona se začne oktobra in traja do konca aprila. Danes imamo v klavnici zaposlene tri delavce.«

Foto: Niko Maver, arhiv KZ Tolmin

 

Deželna banka Slovenije je sredi avgusta 2011 sodelovala na novinarski konferenci Svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu, na kateri je predstavila zadnjo letošnjo izdajo numizmatičnih vrednosti. Zlatniki in srebrniki, ki jih je ob svetovnem prvenstvu v veslanju izdala Republika Slovenija, Deželna banka Slovenije pa je pooblaščena za njihovo ekskluzivno prodajo, so v 25 enotah banke naprodaj od konca avgusta – zlatnik po 260 evrov in srebrnik po 40 evrov. Vabljeni na svetovno prvenstvo v veslanju, ki se bo odvijalo od 28. avgusta do 4. septembra 2011 na Bledu!

V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Športno šolo Juhuhu je Deželna banka Slovenije omogočila 50 otrokom, da so se za nekaj dni prelevili v gusarje.

 

Nato so se z boksarskim šampionom Dejanom Zavcem podali na lov za zakladom, ki je bil skrit v Moravcih v Slovenskih goricah. Dejan je svojo posadko naučil taktiko boja za ozemlje, skupaj so postavljali šotore in se borili z brzicami v kopališkem kompleksu Bioterm. Gusarji so bili ob koncu letovanja navdušeni nad nepozabnimi pustolovščinami.