Novice in napovednik

DANILO RIHTARIČ NOVI DIREKTOR KZ RADGONA

Upravni odbor Kmetijske zadruge Radgona je po upokojitvi dolgoletnega direktorja Janeza Rihtariča s 1. januarjem 2013 izbral za novega direktorja zadruge Danila Rihtariča, univ. dipl. inž. kmetijstva, ki je do sedaj vodil podjetje Kmetijstvo Črnci. Kmetijska zadruga Radgona pokriva območje občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici ter se je v zadnjih letih razširila tudi na območje zahodnega Goričkega in osrednjega dela Prekmurja. Poslovanje zadruge, ki jo vodi predsednik Jožef Bračko, je izjemno uspešno. V letu 2012 je zadruga v eni živilski trgovini, v sedmih oskrbnih centrih na radgonskem območju ter šestih tovrstnih centrih v Prekmurju z odkupom kmetijskih pridelkov in živine s področja kmetijstva ter s storitveno dejavnostjo sušilnice in silosov ustvarila več kot 26 milijonov 700 tisoč EUR prihodkov. Zadruga ima 243 članov in 51 zaposlenih. Zadruga namerava v prihodnje še povečevati promet in zagotavljati odličen servis svojim članom. A. J.

 
 

KZ ŠALEŠKA DOLINA Z NOVO EMBALAŽO

Pravijo, da obleka naredi človeka. Podobno velja tudi za embalažo, v katero pakiramo izdelke. V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so prenovili zunanjo podobo svojih izdelkov. Jabolčni sok, jabolčni krhlji in jabolčni čips blagovne znamke Slodar iz sadja lastne integrirane pridelave sedaj nosijo privlačnejšo embalažo in poudarjajo kakovostno vsebino v steklenici in vrečki. Ekološko goveje rdeče meso Ekodar pa je po novem v lični embalaži naravne barve z okencem. Potrošnik tako izve za vrsto pakiranega mesa in dobi informacije o izdelku slovenske ekološke certificirane pridelave, ki je preko odtisnjene kode QR na embalaži sledljiv vse do rejca, kjer je bila živina vzrejena.

Besedilo in fotografija Jana Hozjan

 
 

HMELJARSTVO V LUČI NOVE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je 15. februarja 2013 v Laškem organiziral že 50. jubilejni Mednarodni seminar o hmeljarstvu, katerega vodilna tematika je bila skupna kmetijska politika v obdobju 2014–2020 s poudarkom na hmeljarstvu. 110 udeležencev se je seznanilo tudi s strategijo hmeljarstva do leta 2020, možnostih racionalizacije pridelave hmelja in namakanjem hmeljišč. Ugledni gost iz Nemčije dr. Johann Pichlmaier je predstavil hmeljarstvo v luči SKP 2014–2020 na ravni EU. Predstavljeni so bili ukrepi za preprečevanje viroidne zakrnelosti hmelja v Sloveniji, nacionalni akcijski plan za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2020 ter uporaba hmelja kot alternativne funkcionalne sestavine v prehrani živali. Udeleženci so imeli priložnost poskusiti in oceniti pivo iz novih, slovenskih dišavnih kandidatnih sort hmelja. B. J.

Fotografija arhiv IHPS

 
 

LETO 2013 V ZNAMENJU 20. OBLETNICE DELOVANJA

Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) je sredi februarja 2013 v Strojni Reki organizirala skupščino, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo zveze za naslednji dve leti. Rok Roblek, dosedanji predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, bo zvezo vodil še naslednji dve leti. Triindvajsetletni Gorenjec, študent podiplomskega študija agronomije, prihaja iz Bašlja z večje kmetije, kjer se ukvarjajo predvsem z mlečno proizvodnjo in gozdarstvom. Lani je bil izvoljen za člana izvršilnega odbora Evropske podeželske mladine. V prihodnjih dveh letih Zvezo slovenske podeželske mladine čaka obilo dela. Kot je povedal Rok Roblek, bo zveza postala center informacij in pomoči za spodbujanje inovativnosti in kreativnosti v kmetijstvu in na podeželju. Prepričan je, da so mladi na podeželju in v kmetijstvu ključni za ohranjanje in razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja, zato bo zveza tem dejavnostim posvečala še več pozornosti. R. R.
Fotografija arhiv Rok Roblek

 
 

NAJLASTNIK GOZDA IN NAJDELAVEC ZGS V LETU 2012

Zavod za gozdove Slovenije je konec januarja 2013 pripravil prireditev, na kateri so bila podeljena priznanja najskrbnejšim lastnikom gozdov in najprizadevnejšim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2012.

V letošnjem letu so tradicionalno že štirinajsto prireditev podelitve priznanj najskrbnejšim lastnikom gozdov združili s podelitvijo priznanj najprizadevnejšim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije, ki je bila peta po vrsti. Za uspešno usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenje z gozdom potrebujemo tesno povezanost lastnikov gozdov in gozdarske stroke, kar je tudi eden od razlogov, da sta podelitvi priznanj potekali skupaj. Priznanje za najskrbnejše lastnike gozdov v letu 2012 so iz posameznih območnih enot prejeli Robert Žgavec, Anton Arh, Janez Likar, Niko Skvarča, Anton Škrbec, Jurij Rudež, Jože Bradač, Ivan Omerzu, Ivan Višnjar, Marko Jelšnik, Mirjana Kos, Franjo Šlaus, Krista Grün in Franc Benulič. Najprizadevnejši delavci Zavoda za gozdove Slovenije v letu 2012 so iz posameznih organizacijskih enot: Livijo Scozzai, Andrej Gartner, Matjaž Guček, Jože Doblekar, Jakob Šabec, Tomaž Devjak, Sašo Vilić, Tibor Palfy, Janez Černec, Stanko Štiftar, Jože Ogris, Darko Kmetec, Dejan Horvat, Anton Pirjevec, Robert Ogrizek in Aleš Zamljen. Prireditve se je poleg nagrajencev in sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije udeležil tudi Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje. Jošt Jakša, ZGS
Fotografija arhiv Rok Pisek

 
 

NAJVIŠJO CENO DOSEGEL GORSKI JAVOR

Na sedmi licitaciji vrednejših lesnih sortimentov v Sloveniji 7. februarja v Slovenj Gradcu je sodelovalo 354 lastnikov, ki so pripeljali 1.597 hlodov v skupni izmeri 1.599,30 m³. Najvišjo ceno za kubični meter je dosegel gorski javor, in sicer 6.181 EUR/m³, drugo mesto pa je s 4.912 EUR/m³ pripadlo orehu.

Najvrednejši hlod lastnika iz Borovnice je s ceno 11.867,52 EUR znova postal gorski javor in je romal na portugalski otok Madeira. Dva druga najdražja hloda gorskega javorja je kupila ameriška družba Carl Becker and Son iz Chicaga, ki je ena od vodilnih proizvajalk violin na svetu. Sadne vrste so večinoma romale v Nemčijo za pipe. Prvič v dosedanjih licitacijah je povprečna prostornina hloda presegla 1 m3.

Ponudbe je oddalo petindvajset kupcev, od tega osem Slovencev, osem Avstrijcev, trije Nemci, dva Italijana ter po en kupec iz Hrvaške in Švice. Prvič pa sta svoji ponudbi oddala tudi kupca s Portugalske in iz Združenih držav Amerike. Kot zanimivost lahko služi podatek letošnje primerjave slovenske licitacije s tremi licitacijami v sosednji Avstriji. Ugotovimo lahko, da sta bila na slovenski licitaciji predstavljeno število hlodov in skupna prostornina kubičnega metra lesa skoraj identična trem avstrijskim licitacijam skupaj. Po poročilu Jožeta Praha priredil Jošt Jakša, ZGS

Fotografija arhiv Jože Prah

 
 

NOVA POSLOVALNICA DEŽELNE BANKE SLOVENIJE V SEVNICI

Deželna banka Slovenije je sredi decembra 2012 odprla novo poslovalnico v prostorih Kmečke zadruge Sevnica na Savski cesti 20c. V novi poslovalnici krajane čakajo številne ugodnosti, tudi plačevanje UPN-nalogov po le 0,90 EUR do konca leta 2013, kar je najnižja provizija med bankami v Sevnici. Poslovalnica je odprta v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 15.30, v torek od 7.30 do 12.00 in v soboto od 7.00 do 11.00. S.V.


Fotografija: S prerezom traku so novo poslovalnico simbolično odprli (z leve proti desni): Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica, Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije, Irena Klenovšek, direktorica Kmečke zadruge Sevnica, Sonja Anadolli, predsednica uprave Deželne banke Slovenije, in mag. Drago Cerovšek, direktor PE Dolenjska pri Deželni banki Slovenije.

 
 

OTVORITEV NOVE POSLOVALNICE V LOČAH

Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice je v soboto, 8. decembra 2012, odprla novo trgovino v Ločah v skupni površini 1000 m2, od tega trgovine 350 m2 in 55 m2 bifeja, ostalo pa so skladišča in pomožni prostori. Vseh asfaltiranih površin je skupaj 2750 m2. »Vrednost celotne investicije presega 850.000 EUR brez DDV, ki jih je zadruga financirala z lastnimi sredstvi in s pomočjo kredita Slovenskega regionalnorazvojnega sklada iz Ribnice.

Več ...
 
 

KONČALI SO SE LOMBERGARJEVI DNEVI

V organizaciji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor so se od 5. do 7. decembra 2012 odvijali Lombergarjevi dnevi, ki so združevali posvete poljedelcev, vinogradnikov in sadjarjev. Na Fakulteti za kmetijske in biosistemske vede v Hočah so domači in tuji strokovnjaki predstavili tehnološke novosti pridelave poljščin, grozdja in sadja, saj so razvijajoče se sodobne tehnologije stalnica in pogoj za kakovostne pridelke. Zadružna zveza Slovenije in Deželna banka Slovenije sta tridnevni dogodek podprli v vlogi generalnega sponzorja. V skupnem imenu je tako udeležence ob otvoritvi posveta nagovoril Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije, ter poudaril pomen znanja in njegovega prenosa lokalno in širše. Dotaknil se je teme samooskrbe in vloge Deželne banke Slovenije kot finančne institucije, ki kmetovalcem zagotavlja ustrezno podporo pri financiranju projektov oziroma njihove dejavnosti. S. V.

 
 

RAZVOJNE MOŽNOSTI ZELENJADARSTVA SLOVENIJE

Nizka stopnja samooskrbe z zelenjavo, ki je v letu 2011 znašala le 37 odstotkov, nizke odkupne cene in povečanje uvoza zelenjave so najbolj pereče aktualne teme na področju zelenjadarstva v Sloveniji. Kaj storiti, da bi povečali samooskrbo z zelenjavo, izboljšali povezanost pridelovalcev in našli ustrezne poti pri prodaji zelenjave, je bila tema strokovnega posveta v organizaciji Kmetijske zadruge Krka v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Ambasado kraljevine Nizozemske.

S tem dogodkom so organizatorji želeli podpreti slovensko lokalno pridelano zelenjavo višje kakovosti. S primeri dobre prakse so udeležence posveta seznanili predstavniki zasebne nizozemske organizacije za ekološko kmetovanje in prehrano. Predstavnica Ministrstva za kmetijstvo in okolje je na strokovnem posvetu predstavila Uredbo o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih pridelkov in ukrepe za pridelavo zelenjave po letu 2013. Tržno cenovni ukrepi naj bi v prihodnje zagotavljali primeren in stabilen dohodek. Več poudarka bo na ukrepih za podpore za namakanje, v nakup rastlinjakov in nakup specializirane kmetijske opreme, v rabo obnovljivih virov energije. Predvideni so ukrepi, ki bodo pospešili ureditev trajnih nasadov, uporabo stranskih proizvodov za biogospodarstva, omogočili naložbe v hladilne zmogljivosti, razvoj novih praks, podpore nadstandardnim pridelavam zelenjave, podpore organizacijam in skupinam kmetijskim proizvajalcem, promocije shem kakovosti in ekološke pridelave, podpore pri usmeritvi v ekološko pridelavo, ohranjanje domačih sort, izdelavo priporočenih tehnologij in vzpostavitev centrov za namakanje, opazovalne službe in svetovanja. M. A. in M. P.

 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij