Novice in napovednik

CVIČEK PTP NA HRVAŠKEM TRGU

Kmečka zadruga Krško, z.o.o., je v preteklem letu uspešno vstopila na hrvaški trgs svojim vinskim posebnežem, cvičkom PTP, in začela z aktivno promocijo tako Slovenije kot vinorodne dežele kakovostnih in vrhunskih vin kot tudi vinskega posebneža cvička PTP.
 
Janez Živič,direktor KZ Krško, z.o.o., pravi, da »se bo Vinska klet Krško še naprej trudila za promocijo Slovenije kot vinorodne dežele. Le s promocijo Slovenije kot vinorodne dežele bomo lahko slovenski vinarji uspeli na tujih trgih prodati kakovostna vina, ki jih znamo pridelati. Pomembno je, da nastopamo na trgu skupaj in gradimo prepoznavnost Slovenije v tujini.« B. J.
Foto: arhiv KZ Krško
 
 

ZAKLJUČENE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PTUJ 2012

V minoritskem samostanu na Ptuju se je uspešno zaključila 23. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekala od 17. do 20. maja 2012. Na razstavi je v tekmovalnem in predstavitvenem delu sodelovalo več kakor 750 kmetij iz Slovenije in zamejstva. V ocenjevanje je bilo vključenih 1.347 dobrot v 13 skupinah izdelkov. Po senzoričnih ocenitvah je bilo podeljenih 462 zlatih, 367 srebrnih in 279 bronastih priznanj. Najvišjih priznanj znakov kakovosti je bilo podeljenih 59. Otvoritvene slovesnosti se je udeležila vrsta pomembnih gostov, med njimi tudi Peter Vrisk s sodelavci, ki so poudarili pomen lokalne pridelave kakovostne hrane in tovrstnih prireditev za ohranjaje kulinaričnih dobrot Slovenije. A. J.
 
 

LOKALNO KMETIJSTVO IN KRATKA PREHRANSKA VERIGA – NOVA EVROPSKA TRENDA

Sredi aprila je v Bruslju potekala konferenca z naslovom »Lokalno kmetijstvo in kratke verige preskrbe s hrano«, ki se je osredotočila na sredstva in načine, kako sprostiti gospodarske potenciale lokalnega kmetijstva in kratkih verig za preskrbo s hrano. Konferenco sta kot skupno pobudo organizirala Dacian Cioloş, komisar EU za kmetijstvo in razvoj podeželja, in John Dalli, komisar EU za zdravje in potrošniško politiko. Poudarek konference je bil na uporabi razpoložljivih instrumentov politike, lažjem dostopu na trge, krepitvi vezi med kmeti in potrošniki ter na izboljšanju izvajanja ustrezne zakonodaje o higieni, ki velja za kratke dobavne verige preskrbe s hrano.
 
Na srečanju je komisar Dacian Cioloş poudaril veliko zanimanje potrošnikov po lokalno pridelani hrani in opozoril na velik potencial, ki ga pomeni lokalna oskrba. V EU 15 odstotkov kmetij proda več kot polovico svojih proizvodov na lokalni ravni. Lokalna oskrba predstavlja sodoben pogled na naš odnos do hrane, gospodarsko konkurenčnost kmetijstva ter na njegovo družbeno in okoljsko učinkovitost. Z lokalno oskrbo se skrajšajo prevozne poti, hkrati pa lokalna oskrba spodbuja lokalno gospodarstvo in moč potrošnikov, da igrajo aktivno vlogo v gospodarskem razvoju v njihovem lokalnem območju. Majhne kmetije so najbolj dinamične, najbolj ustvarjalne. Rešiti pa je treba še vprašanja glede zagotavljanja varne hrane in vzpostavljanja tesnejših odnosov med mestnimi potrošniki in proizvodnimi centri v bližini ter spodbuditi kmete k investicijam in podjetniškemu razmišljanju. Poudaril je, da je treba določiti lokalne dobavne verige ter zagotoviti njihovo verodostojnost in izboljšati njihovo prepoznavnost.
 
Več ...
 
 

NOVA UREDBA O POGODBENEM ODKUPU MLEKA

Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 12. marca 2012 sprejela Uredbo EU št. 261/2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je zato konec aprila 2012 pripravilo predstavitev te uredbe in z nevladnimi organizacijami skušalo ugotoviti, kakšno stališče imajo do obveznih pogodb za oddajo mleka na območju Slovenije, kolikšna naj bo najkrajša veljavnost pogodbe, kaj menijo o medpanožnih organizacijah in o uravnavanju ponudbe zaščitenih sirov.
 
Uredba daje namreč možnost, da država članica sama določi, ali bodo pogodbe za oddajo mleka obvezne, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev medpanožnih organizacij, ki bi povezovale rejce, odkupovalce, predelovalce in trgovino, ter ali bodo uravnavale ponudbo proizvajalcev geografsko zaščitenih sirov. Nevladne organizacije so se načelno strinjale s predstavljenimi vsebinami, neenotno stališče pa je ostalo glede obveznosti pogodb pri oddaji mleka.
V Evropi so razmere na trgu z mlekom negotove. Povprečna odkupna cena mleka je v februarju znašala 34,4 centa/kg, povprečna cena slovenskega mleka pa je v istem obdobju znašala 32,3 centa/kg. Cene mlečnih izdelkov se znižujejo, znižuje se cena mleka v prahu, pomemben padec cen je opaziti pri maslu, medtem ko so cene sira razmeroma stabilne. Razlog za zniževanje cen je predvsem v povečani proizvodnji mleka zaradi izjemno ugodnih odkupnih cen v lanskem letu. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v ZDA povečali proizvodnjo za 5,2 odstotka, v Avstraliji 4,2 odstotka, v Novi Zelandiji skoraj 10 odstotkov in v EU malo manj kot štiri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lani. Sicer je povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih na svetovnem trgu še vedno na zelo visoki ravni, vendar se dodatne količine mleka lahko tržijo le po nižjih cenah. M. P.
 
 

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE MED NAJUGODNEJŠIMI BANKAMI V SLOVENIJI

Deželna banka Slovenije se je s svojo ponudbo za pravne osebe v najnovejši analizi Banke Slovenije, kjer je ta primerjala tarife bank in hranilnic na dan 31. december 2011, uvrstila med najugodnejše banke v Sloveniji.
 
Banka Slovenije je v analizi primerjala letne stroške košaric storitev, ki jih uporablja tipična pravna oseba. Nabor storitev v košarici je oblikovala na podlagi plačilnih navad pravnih oseb – tako je oblikovala košarico za komitenta, ki posluje prek bančnega okenca, in košarico za komitenta, ki uporablja elektronsko banko. Za tipično pravno osebo je poleg 12 mesečnih plačil za vodenje računa upoštevala tri velika kreditna plačila, 205 malih kreditnih plačil in 116 direktnih obremenitev. Analiza je pokazala, da je elektronsko poslovanje v povprečju za 2,3-krat cenejše kot poslovanje prek bančnega okenca in da lahko povprečna pravna oseba z zamenjavo ponudnika plačilnih storitev prihrani do 1.361,44 EUR na leto, če posluje prek bančnega okenca, in do 381,88 EUR letno, če posluje elektronsko.
 
Že analiza, ki jo je Zveza potrošnikov Slovenije objavila avgusta lani, je pokazala, da v Deželni banki Slovenije strankam, fizičnim osebam, zaračunavajo najnižje stroške pri poslovanju z osebnim računom prek bančnih okenc med bankami v Sloveniji, pri poslovanju prek elektronske banke pa so med najugodnejšimi ponudniki. Da so izredno konkurenčni tudi s ponudbo za pravne osebe, kaže aktualna analiza Banke Slovenije (več na www.bsi.si). Z izbiro ugodnega ponudnika bančnih storitev lahko veliko prihranite, postopek menjave banke pa je preprost in brezplačen (izjema so le dejanski stroški, npr. poštnina). Za podrobnejše informacije o ponudbi so vam z veseljem na voljo v poslovalnicah banke. Več informacij tudi na www.dbs.si. S. V.
 
 

30. VINSKA VIGRED V METLIKI

V Metliki bo med 18. in 20. majem 2012 potekala Vinska vigred, ki je največja območna tradicionalna turistično-vinarska in kulturno-etnografska prireditev. Ta bo letos razveseljevala ljudi že tridesetič. Vinska vigred že vrsto let temelji na ocenjevanju in razstavi belokranjskih vin, ocenjevanju in peki belokranjske pogače, novejši dogodek pa je izbor kraljice metliške črnine. Vinska vigred vas vabi v Metliko in Belo krajino na doživetje krajine in njenih ljudi. Več na: www.metlika-turizem.si B. J.
 
 

PRIJAVA OLJČNIKOV IN PRIDELKA

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v začetku aprila pozvalo vse oljkarje, ki imajo v uporabi najmanj 1000 m2 oljčnikov, da se zglasijo na najbližji upravni enoti in v Register kmetijskih gospodarstev vpišejo oljčnike ter prijavijo pridelek oljk, oljčnega olja in namiznih oljk.

Oljka v Sloveniji po merilih intenzivnih nasadov s 1.850 ha zaseda drugo mesto. Razvoj oljkarstva pri nas se je bistveno razmahnil pred dvajsetimi leti z načrtnim pristopom, od ustanovitve poskusnega centra za oljkarstvo do ustanovitve Društva oljkarjev slovenske Istre.
 
Danilo Markočič, pobudnik ustanovitve preko vodenja iniciativnega odbora Društva oljkarjev slovenske Istre, pravi: »Oljkarstvo ima varno prihodnost, kar dokazujejo vrhunski rezultati slovenskih oljkarjev na ocenjevanju oljčnih olj. Poleg organiziranosti javne službe (PCO in KSS), ki je v veliko oporo oljkarjem, je potrebna tudi odgovornost vsakega posameznika, ta pa se odraža tudi s tem, da izpolnjujemo svoje obveznosti (s prijavo v register oljčnikov, pridelka itd.). Za prodornejše in boljše poslovne rezultate pa moramo oljkarji stopiti skupaj in narediti korak naprej pri trženju slovenskih izdelkov.« Danilo Markočič na kmetiji, ki obsega 3,85 ha oljčnikov, pridela, odvisno od sezone, okoli 3.000 litrov oljčnega olja, ki se ponaša z zaščiteno označbo porekla »ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre«. D. M.
 
 
 

TEŽAVE TRSNIČARJEV

Trideset let so si slovenski trsničarji prizadevali z uvažanjem in sajenjem dragih baznih in certificiranih klonskih matičnih nasadov vinogradov za pridelovanje cepičev in matičnjakov za podlago, kot to zahteva evropski trg. Tako danes slovenski trsničarji s certificirano pridelavo cepljenk, dosegajo evropske kakovostne standarde trsnih materialov. Vzgojili so kakovostne trsne cepljenke v količini, ki zadošča za vsakoletno potrebno obnovo 800 od skupaj 25 tisoč hektarov slovenskih vinogradov. Zdaj pa so prišli v razmere, ko vinogradniki zaradi nizke odkupne cene grozdja ne obnavljajo vinogradov, in so zato prisiljeni cepljenke prodajati na tuje, predvsem na Češko, v Italijo in Francijo. »Težava pa je, ker so cene izvoženih trsnih cepljenk tako nizke, da ne pokrivajo niti naših proizvodnih stroškov,« pojasnjuje Simon Toplak,ugleden kmet, zadružnik, ustanovni član Kmečke liste – društva za razvoj kmetijstva in podeželja ter ustanovitelj in predsednik Trsničarske zadruge Juršinci. Prepričan je, »da bi morala država, kot sta to storili že Italija in Avstrija, pomagati slovenskim trsničarjem, vinogradnikom in vinarjem ter s tem prispevati k ohranitvi slovenskega trsničarstva in k obstoju ponekod večstoletnih vinogradov na najtežjih obdelovalnih legah.«
D. S.
 
 

ŠOLARJE SPOZNAJMO S KMETIJSTVOM

V kmetijski zadrugi Velike Lašče si že vrsto let zelo prizadevajo ohraniti klavnico, ki je edina na njihovem območju Dolenjske in zato ključna za obstoj velikega števila manjših samooskrbnih kmetij. »Klavnico želimo ohraniti le kot klavni obrat, vendar doživljamo pri izbirah lokacij zanjo velika nasprotovanja,« pojasnjuje dolgoletni predsednik KZ Velike Lašče Ivan Levstik in hkrati izraža bojazen, da se bo zavleklo tudi pri občinski obravnavi zadnjega predloga. Z njegovo potrditvijo bi namreč nov klavni obrat lahko umestili v industrijsko cono. Ivan Levstik dodaja, da smo slovenski kmetje zelo zaskrbljeni zaradi položaja kmetijstva in tudi zaradi upadanja ravni samooskrbe s hrano v državi. »Prepričan sem, da bi bilo dobro naše otroke že v osnovnih šolah ustrezno osveščati glede pomena slovenskega kmetijstva za varno prihodnost Slovenije, in predlagam uvedbo novega izbirnega predmeta v šolah z delovnim nazivom spoznavanje kmetijstva.« D. S.

 

 
 

SADILNE PRAVICE JE TREBA OHRANITI

Na ravni Evropske unije poteka razprava o ukinitvi sadilnih pravic. Mnenja držav o njihovem ukinjanju so zelo različna. Stališče Slovenije je podobno stališču vinogradnikov iz Avstrije, Nemčije in drugih tradicionalnih vinogradniških dežel, ki se zavzemajo, da vinogradništvo ostane v pokrajinah, kjer je tradicionalno prisotno. Opustitev sadilnih pravic bi pospešila selitev vinogradništva na južno poloblo, kar je zaradi stroškov pridelave v interesu velikih korporacij. Marjan Lesica, predsednik Vinske kleti Goriška Brda, dolgoletni zadružnik, eden večjih pridelovalcev grozdja v Brdih, je odločen: »Smo proti ukinitvi sadilnih pravic, ker bi ukinitev pomenila pospešeno industrializacijo vinogradništva, to je selitev v ravnine, kjer je vse delo, vključno z rezjo in trgatvijo,  mehanizirano. Sadilne pravice so pomemben instrument varovanja, ohranitve vinogradov v terasah in strminah, kar je pomembno tudi z vidika krajinske arhitekture in ohranjenosti poseljenosti podeželja.« Marjan Lesica na zgledno urejeni kmetiji skupaj s sinom obdeluje 12,6 ha površin, od tega 10,8 ha vinogradov in 1,8 ha sadovnjakov. Je tudi inovator na področju specialne vinogradniške mehanizacije, ki bo tudi v prihodnosti omogočala naravi prijazno pridelavo s čim manj stroški. A. J.
 
Fotografija arhiv Marjan Lesica
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij