Novice in napovednik

Zlatnik in srebrnik Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012

Od ponedeljka, 16. januarja 2012, sta v 25 poslovalnicah Deželne banke Slovenije v prodaji zbirateljski zlatnik in srebrnik, izdana ob priložnosti Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012. Zlatnik z nominalno vrednostjo 100 EUR je na voljo za 300 EUR, srebrnik z nominalno vrednostjo 30 EUR za 40 EUR. Republika Slovenija se z izdajo zbirateljskih kovancev pridružuje promociji Evropske prestolnice kulture, ki je bila v letu 2012 dodeljena Mariboru in partnerskim mestom. Motiv na kovancih je simbolna interpretacija starega mariborskega mostu, v prenesenem pomenu pa ponazarja povezovanje, komunikacijo in ustvarjalnost. Avtor idejnega osnutka kovancev je Tomaž Plečko. Predvidoma junija bodo v prodaji zbirateljski kovanci, izdani ob 100-letnici osvojitve prve olimpijske medalje, in zbirka evrokovancev z letnico kovanja 2012. S. V.
 
Fotografija kovancev dbs.si.
 
 
 

Spominski kovanci ob deseti obletnici evrske gotovine

V Deželni banki Slovenije so od začetka leta v prodaji spominski kovanci, izdani ob 10. obletnici evrske gotovine. Republika Slovenija je izdala spominski dvoevrski kovanec, spominski dvoevrski kovanec v tehniki visokega sijaja in spominski dvoevrski kovanec v obliki kartice s kovancem v tehniki visokega sijaja. V 25 poslovalnicah banke je spominski dvoevrski kovanec na voljo po nominalni vrednosti dva evra, dvoevrski kovanec v tehniki visokega sijaja po sedem evrov, spominski dvoevrski kovanec v obliki kartice s kovancem v tehniki visokega sijaja pa po dvanajst evrov. V letu 2012 bosta predvidoma v januarju v prodaji še zbirateljski zlatnik in srebrnik, izdana ob dogodku Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012. V juliju naj bi prišli v prodajo zbirateljski zlatnik, srebrnik in trievrski dvokovinski kovanec, ki jih bo Republika Slovenija izdala ob 100-letnici osvojitve prve olimpijske medalje (tudi v tehniki visokega sijaja), ter zbirka evrokovancev z letnico kovanja 2012. Več informacij na temo numizmatike in poslovalnicah, kjer te lahko kupite, dobite na www.dbs.si. S. V.
 
 

Novo vodstvo Kmetijske zadruge Vipava

Konec minulega leta je Kmetijska zadruga Vipava dobila novo vodstvo. Za predsednika zadruge je bil izvoljen Aleš Kosovel, ki prihodnost zadruge skupaj z upravnim odborom vidi predvsem v hitrejšem razvoju Vipavske doline, zlasti na področju vinogradništva in mlekarstva, kjer je zadruga tudi lastnica predelovalnega podjetja Agroind Vipava, ter sadjarstva. Prizadevali si bodo tudi povečati proizvodnjo kmetijske pridelave v dolini. A. J.
Fotografija Aleš Kosovel
 
 

»Kilometer 0« za domačo hrano v lokalnem okolju

V decembru je v Belvederju nad Izolo potekala predstavitev akcije »kilometer 0«, katere namen je zagotoviti avtohtono in pristno domačo hrano v lokalnem okolju in njihovo ponudbo domačim prebivalcem. Pismo o nameri so septembra 2011 ob svetovnem dnevu turizma podpisali predstavniki lokalne skupnosti, gostinsko-turističnega gospodarstva, obrtne zbornice ter pridelovalci in ponudniki lokalno pridelanih izdelkov. Pobuda naj bi zaživela letos, zato so vsem zainteresiranim predstavili pogoje sodelovanja v omenjeni akciji. M. P.
 
 

Simbolično podarili praznična drevesca

Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani je Zadružna zveza Slovenije skupaj s Zavodom za gozdove Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije v sredo, 21. decembra 2011, simbolično podarila praznična drevesca meščanom Ljubljane. S tem smo želeli prispevati k uporabi naravnih okrasnih prazničnih drevesc. Prednost naravnih drevesc je, da so v celoti biološko razgradljiva, in ko odslužijo svojemu namenu, jih lahko odložimo v zabojnik za organske odpadke ali skurimo v domačem štedilniku ali peči. B. J.
 
 

Odslej mesna predelava tudi v zadrugi Rače

Kmetijska zadruga Rače je v začetku decembra odprla nov mesnopredelovalni obrat, v katerem bo potekala predelava kakovostne slovenske živine, ki jo zadruga odkupi od svojih članov in zakolje v sodobni lastni klavnici. Poleg zakola in predelave ima zadruga tudi manjšo mesnico, v kateri prodaja svoje proizvode.
Visoka kakovost mesa in mesnih izdelkov, tradicionalna priprava mesnih izdelkov ter kratke tržne poti, ki varujejo okolje in zagotavljajo sledljivost ter varnost, so prednosti, ki bodo prepričale številne potrošnike. Izdelki, poznani daleč naokoli, so meso iz kible, zaseka, domače prekajene klobase, krvavice in odlični čevapčiči. S sloganom »Vse domače – KZ Rače« zadruga želi postati prepoznavna v kakovosti, tradiciji in poreklu. Direktor zadruge Ivan Lenart je ob odprtju obrata izjavil: »Z najkakovostnejšim mesom in mesnimi izdelki izključno slovenskega porekla želimo oskrbeti šole, vrtce, domove za ostarele. Upamo, da bo Zakon o javnih naročilih naklonjen domačim pridelovalcem in predelovalcem ter bomo lahko uspešno nastopali na trgu. Imamo tudi možnost trženja ekološkega mesa.« Fotografija arhiv KZ Rače
 
 

Prihodnost je v etičnem bančništvu

Etično bančništvo je bančništvo, ki skrbi za socialne in okoljske vidike svojih kreditov in naložb.
 
Pravzaprav so ga priklicali v življenje osveščeni varčevalci, ki jim ni vseeno, kdo si izposoja denar, naložen v njihovi banki, in kaj z izposojenim denarjem počne. Pri tem se ponavadi varčevalci ne zavedajo, da skupaj razpolagajo z velikanskimi denarnimi vsotami, brez katerih sodobno bančništvo in gospodarstvo sploh ne bi mogli delovati. Tako je etično bančništvo del širšega socialnega gibanja, ki si prizadeva za več družbene in okoljske odgovornosti v finančnem sektorju. Banke svoje poslovanje usmerjajo v ekološke naložbe, delujejo v lokalnem okolju in jim je pomembno sobivanje z ljudmi. Načelo trajnosti spoštujejo tudi pri svoji notranji organizaciji in delovanju, tako najdemo tudi primer etične banke, ki v svojih poslovalnicah uporablja električno energijo iz obnovljivih virov, zaposleni delavci se podajajo na službene poti z železnico, pri svojem poslovanju pa banka uporablja ekološki papir. V Evropi se etično bančništvo prepoznava tudi kot novo poslovno področje kreditnega zadružništva. Pri nas so jim bile še najbolj podobne hranilno-kreditne službe, ki so delovale v okviru zadrug in se jim je slovenski zakonodajalec verjetno prepoceni odpovedal.
 
 

Ustanovljen Slovenski forum socialnega podjetništva

V decembru 2011 je bil ustanovljen Slovenski forum socialnega podjetništva s sedežem v Mariboru. Na ustanovni skupščini, ki ji je prisostvovalo okoli 80 članov, so za prvo predsednico foruma izvolili Katarino Hölzl. Forum je ustanovljen v pravni obliki društva in se vanj lahko vključujejo nevladne organizacije, podjetja, zasebne institucije, predstavniki državnih in lokalnih institucij, humanitarne organizacije ter vsi posamezniki, ki želijo prispevati in sodelovati pri razvoju socialnega podjetništva.
 
Na področju socialnega podjetništva imamo velike potenciale, saj so socialna podjetja lahko tudi zadruge.
Cilj foruma je pospešen razvoj socialne ekonomije, forum pa naj bi sodeloval tudi kot aktiven sogovornik Svetu Vlade RS za socialno podjetništvo pri razvoju in izvajanju strategije razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji. Predvidoma v januarju 2012 naj bi bila objavljena strategija razvoja socialnega podjetništva za plansko obdobje 2012–2015 ter program ukrepov za leti 2012 in 2013. Slovenskemu forumu socialnega podjetništva se je pridružila tudi Zadružna zveza Slovenije.
 
 

Preko razpisov do državnega denarja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v upravičeni shemi kakovosti EU ali naše države (ekološki pridelavi in predelavi, integrirani pridelavi ter pridelavi zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil) in se bodo prijavili na javni razpis, razdelilo milijon evrov nepovratnih sredstev. Razpis je odprt, najvišji znesek pomoči znaša 3000 evrov na kmetijsko gospodarstvo. Isto ministrstvo je z objavo javnega poziva že začelo zbirati predloge programov za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah in na notranjem trgu EU. Poziv je namenjen pravnim osebam, ki so na nacionalni ravni reprezentativne za posamezni sektor pridelave ali predelave.
 
Na Eko skladu pa je še vedno odprt poziv prijaviteljem za dodelitev določenih sredstev za spodbujanje energijske učinkovitosti v prometu. Prijavitelji so lahko občani, podjetja ali izvajalci javnih služb, spodbude pa so namenjene nakupu ali predelavi električnih vozi. Eko sklad še vedno zbira tudi vloge za dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v rabo obnovljivih virov energije in izboljšanje energijske učinkovitosti stanovanjskih zgradb.
 
 

Nevarnosti širjenja bolezni vinske trte

Tradicionalni Lombergarjevi dnevi, ki so potekali v decembru na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, so združili strokovnjake s področja vinogradništva, zelenjadarstva in sadjarstva. Na vinogradniškem posvetu so strokovnjaki predstavili izkušnje z zatiranjem ameriškega škržatka, prenašalca zlate trsne rumenice, ki jo povzroča vrsta fitoplazme. Za preprečitev izbruha te nevarne bolezni vinske trte moramo izvajati preventivne in kurativne ukrepe, ki vključujejo upo­rabo zdra­ve­ga sa­dil­ne­ga in ma­tič­ne­ga ma­te­ria­la v tr­sni­čars­tvu, od­stra­nje­va­nje oku­že­nih trt ter za­ti­ra­nje plevel­nih rast­lin in pre­na­šal­cev. V Sloveniji je bil naključno na grozdju izabele najden nov škodljivec – plodova vinska mušica. Izvedbo vinogradniškega in zelenjadarskega posveta je omogočila Zadružna zveza Slovenije skupaj s Kapitalsko zadrugo in Deželno banko Slovenije.
 
 

Naročite se na brezplačni spletni časopis

Naročite se lahko na tiskano izdajo časopisa S PODEŽELJA.SI s tem da izpolnite obrazec tukaj.

Če pa želite prejemati brezplačnik na vaš email naslov pa vpišite svoj email v obrazec, ki ga dobite tukaj. Brezplačnik izhaja vsake tri mesece.

Informacije o časopisu

Brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI izdaja Zadružna zveza Slovenije. Odgovorna urednica je Anita Jakuš. Naklada 40.000 izvodov.

Veseli bomo vašega komentarja na e-mail info@spodezelja.si.

Oglasi

dezelna.jpg

zzs.jpg

 semenarna.jpg

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta ali izborom opcije "se strinjam" se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tu .

Sprejemam uporabo piškotkov na tej spletni strani.

Vec informacij